/ ZRSZ doma~a stran / Seznam hitrih informacij /
Zaradi procesov prehoda iz dogovorne v tr`no regulacijo zaposlovanja, procesov proizvodnega in velikostnega prestrukturiranja subjektov ter gospodarske krize je na prehodu iz 80. v 90. let pri{lo do radikalnih sprememb na trgu dela. Spremembe so se dogodile tako na strani ponudbe kot na strani povpra{evanja, pri{lo pa je tudi do spremembe zakonodaje s podro~ja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Vse to pa zahteva tudi stalno prilagajanje Republi{kega zavoda za zaposlovanje, kot samostojnega javnega zavoda, tako na podro~ju vsebine in na~ina njegovega dela, notranje in teritorialne organiziranosti kot zagotavljanje pogojev za delo.
V zavodu smo svojo dejavnost neprestano spremljali, jo evalvirali in ugotavljali slabosti svojega dela v `elji, da bi se ~im hitreje prilagodili spremembam v okolju ter pove~ali u~inkovitost svojega dela. Poleg notranjih evalvacij, ki so bile izvedene, so na{o dejavnost in organizacijo spremljali tudi zunanji organi, od razli~nih svetovalnih organizacij, strokovnjakov OECD, Phara, ministrstva za delo, ra~unskega sodi{~a in drugih. Na podlagi ugotovljenih slabosti (kot na primer premalo {tevilo sodelavcev, ki delajo neposredno s strankami, premajhen nadzor nad kori{~enjem pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti in premalo u~inkovito sodelovanje z delodajalci), je upravni odbor ob vnovi~nem imenovanju direktorja Jo`eta Glazerja avgusta lani, potrdil vizijo nadaljnjega razvoja zavoda, po kateri je zavod strokovno profesionalna ustanova, ki deluje na podro~ju zaposlovanja, da je njena u~inkovitost primerljiva z evropskimi javnimi zavodi za zaposlovanje in da zagotavlja enako kvaliteto storitev na celotnem teritoriju Republike Slovenije.
RZZ naj bi zaupane naloge dosegel s prestrukturiranjem zavoda, to pomeni naj bi tako nadaljevali z nadaljnjo racionalizacijo, enotnim delovanjem in maksimalno preglednostjo nad celotnim zavodovim delom, pri ~emer je nujno dose~i {e ve~jo povezanost z okoljem, v katerem zavod deluje. To pomeni ~im bolj se prilagoditi regijskemu razvoju oziroma uporabnikom zavodovih storitev, tako delodajalcem kot brezposelnim.
RZZ bo v naslednjih letih nadaljeval z za~etimi aktivnostmi, s katerimi se bo lahko ~im bolje prilagajal spremembam na trgu delovne sile ter novi zakonodaji s podro~ja njegove dejavnosti. Pri svojem razvoju bomo usmerjeni predvsem v zagotavljanje sposobnosti zavoda, da se stalno prilagaja spremembam na trgu delovne sile ob upo{tevanju, da je njegova osnovna naloga ~im hitrej{e posredovanje zaposlitve brezposelnim ter pomo~ pri izbolj{evanju njihovega polo`aja na trgu delovne sile z ukrepi politike zaposlovanja, poklicnim svetovanjem in informiranjem.
Zavod mora postati strokovno profesionalna ustanova, ki se s svojim na~inom dela in u~inkovitostjo lahko enakovredno primerja z podobnimi ustanovami v Evropi in svetu.
Zagotavljanje enakih standardov in kvalitete delovanja zavoda na celotnem ozemlju države Slovenije.
^e je do leta 1990 zavod poudarjal svoje poslanstvo v nudenju pomo~i {olajo~i mladini pri sprejemanju odlo~itev o svojem poklicnem razvoju (poklicno usmerjanje), je v letih od 1990 do 1994 videl svoje prioritetno poslanstvo v zagotavljanju socialne varnosti brezposelnim ter v razvoju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Za obdobje po letu 1994 lahko zapi{emo: Poslanstvo zavoda je v zagotavljanju strokovne pomo~i brezposelnim pri ~im hitrej{em posredovanju v zaposlitve, aktiviranje dolgotrajno brezposelnih in težje zaposljivih.
RZZ opravlja izjemno {iroko paleto dejavnosti, vendar bo v prihodnje prioritetna dejavnost zavoda posredovanje zaposlitev, ki bo podprto s programi pospe{evanja zaposlovanja, s sodelovanjem z delodajalci ter poklicnim informiranjem.
Da bi tudi na{i cilji izražali kljueen pristop k re{evanju problema brezposelnosti v Sloveniji, smo jih vsebinsko porenovili v naslednje cilje:
Da bi lahko nove globalne cilje zavoda dosegli, bomo nadaljevali z naslednjimi zaeetimi aktivnostmi:
Pomemben pogoj za izvedbo postavljenih aktivnosti in ciljev je tudi nova organiziranost zavoda, ki bo poudarila vlogo urada za delo kot osnovne organizacijske enote in omogo~ila racionalno enotno izvajanje podpornih dejavnosti na celotnem teritoriju zavoda.
Z izvajanjem procesa prestrukturiranja bomo nadaljevali s procesom nadaljnje racionalizacije, enotnega delovanja in maksimalne preglednosti nad celotnim zavodom. Odpraviti `elimo ugotovljene slabosti in {e izbolj{ati svoje delovanje. Postavili bomo organizacijo, ki bo omogo~ala optimalno poenostavitev in minimalno formalizacijo dela in postopkov. Z novo organiziranostjo se bomo prilagodili zahtevam nove zakonodaje po oblikovanju posebne nadzorne enote ter po intenziviranju posredovanja.
Da bi lahko izbolj{ali svoje sodelovanje s strankami, bomo nadaljevali s procesom krepitve uradov za delo, ki jih bomo organizirali v tak{ni obliki, da bodo lahko izvajali vse osnovne dejavnosti zavoda ter postali mesto, kjer lahko stranka zavoda re{i ve~ino svojih zahtev.
Da bi dosegli ~im veejo racionalnost ter ~im bolj izkoristili razpoložljiva znanja in izku{nje bomo v zavodu združili vse tiste funkcije, ki predstavljajo podporno dejavnost zavodu kot organizaciji in omogo~ajo opravljanje vseh strokovnih nalog. Pri združevanju bomo te`ili k enotnemu vodenju ter strokovno enotnemu na~inu izvajanja funkcij v celotnem zavodu, pri ~emer bomo omogo~ali dislociranost posameznih aktivnosti ~im bližje razpoložljivim kadrom v zavodu.
Kadrovsko bomo okrepili delovna mesta, kjer zavod prihaja v stik s strankami ter vzpostavili sistem ~im ve~je mobilnosti zaposlenih. Zaposlene v zavodu bomo tudi v prihodnje obravnavali kot enoten kadrovski potencial ter te`ili k uskladitvi interesov posameznih organizacijskih delov zavoda, zavoda kot celote in interesov posameznega delavca.
Da bi v zavodu dosegli ~im ve~jo odgovornost vsakega zaposlenega, bomo nadaljevali s procesom prena{anja pristojnosti strokovnega odlo~anja na nižje nivoje, da bi pri{lo do ~im hitrej{ih re{itev ter bi o zadevah odlo~ali tisti, ki problem najbolje poznajo.
Zaradi hitrih sprememb v okolju, v katerem deluje zavod in ki jih pri~akujemo tudi v prihodnje, bomo nadaljevali z gradnjo fleksibilne organizacije, ki omogo~a ~im hitrej{e reagiranje na postavljene nove zahteve ter ~im manj{e spreminjanje formalnih postopkov.
Z novo organizacijo želimo izbolj{ati svojo povezavo z okoljem, v katerem delujemo ter omogo~iti ~im bolj{e in la`je sodelovanje z vsemi zainteresiranimi za re{evanje problema brezposelnosti v Sloveniji.
Novo organiziranost `elimo ~imbolj prilagoditi regijskemu razvoju Slovenije v skladu z mo`nostmi, s katerimi zavod razpolaga (kadri, finance, prostori, tehni~na oprema) ter pri izvajanju svojih aktivnosti ~imbolj upo{tevati specifi~nosti regijskih in lokalnih trgov dela. To bomo dosegli z ve~jo samostojnostjo Uradov za delo in Podro~nih slu`b pri odlo~anju, katere Zavodove ukrepe in programe aktivne politike bodo na svojem podro~ju izvajali, da bi dosegli ~im ve~jo ponovno zaposlovanje brezposelnih oseb.
Da bi se zavod ~imbolj organizacijsko prilagodil svojim strankam: brezposelnim, {tipendistom, bomo nadaljevali s procesom celostnega obravnavanja posameznih ciljnih skupin zavodovih strank. Zavod naj bi v prihodnje deloval na treh nivojih: urad za delo, podro~na slu`ba, centralna slu`ba.
Spremembe na trgu delovne sile, nov pristop dr`ave pri re{evanju problema brezposelnosti in sprememba zakonodaje s podro~ja zaposlovanja zahtevajo od Republi{kega zavoda za zaposlovanje hitro reagiranje. Že v dosedanjem razvoju je Zavod uspeval u~inkovito izvajati nalog, ki so mu bile zaupane ali zakonsko dolo~ene.
Zavod je že do sedaj po svojih u~inkih primerljiv z mnogimi evropskimi zavodi za zaposlovanje, ugotovljene slabosti na podro~ju posredovanja v zaposlitev in sodelovanja z delodajalci, pa bo z novo organiziranostjo mo`no relativno hitro odpraviti. Nova organiziranost pomeni le kontinuiteto dosedanjega dela, naporov in uspehov vseh zaposlenih v Zavodu ter formalno potrditev mnogih do sedaj za~etih aktivnosti.
Prestrukturiranje ne bi zahtevalo dodatnih finan~nih sredstev, zaklju~ila pa naj bi se
do konca tiso~letja. O tem je razpravljal tudi upravni odbor, ki se bo tudi v nadaljevnaju
vklju~eval v proces prestrukturiranja.
Direktor: Jo`e Glazer