Aktivna politika zaposlovanja v Podravju

ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Poseben pristop pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja v Podravju

Vlada Republike Slovenije je lani jeseni v okviru Vladne projektne skupine zadol`ila Republi{ki zavod za zaposlovanje, Obmo~no enoto Maribor, da v sklopu celovitega razvojnega programa za mariborsko podro~je pripravi program dodatnih ukrepov in kriterijev na podro~ju zaposlovanja. Mariborska zavodova obmo~na enota je izhajajo~ iz strukturnih zna~ilnosti trga delovne sile v Podravju septembra 1996 tudi pripravila Predlog dodatnih ukrepov in kriterijev na podro~ju zaposlovanja v Podravju. Nekateri predlagani pristopi so bili `e upo{tevani v Pravilniku o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1997, drugi ukrepi pa so upo{tevani v predlogu sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Izhodi{~a za pripravo programa posebnih ukrepov za Podravje

Spremembe na trgu dela v devetdesetih letih - te so predvsem posledica dru`benopoliti~nih in gospodarskih sprememb - so se zlasti negativno odra`ale v Podravju zaradi razpada velikih gospodarskih sistemov. Zaposlenost se je na tem obmo~ju hitreje zmanj{evala kot v Sloveniji, saj je bilo ob koncu leta 1996 v Podravju 15,4 odstotka manj zaposlenih kot leta 1991, medtem ko se je v istem obdobju zaposlenost v Sloveniji zni`ala za 8,3 odstotka. Posledica teh gibanj je bilo nara{~anje brezposelnosti. Tako je bilo konec leta 1996 v Podravju registriranih 31.608 brezposelnih oseb, kar je 25,4 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji, medtem ko zna{a dele` aktivnega prebivalstva 16,1 odstotka.

Za trg dela v Podravju je zna~ilen visok dele` brezposelnih brez strokovne izobrazbe (45,3 odstotka), starej{ih oseb nad 40 let (40,4 odstotka), dolgotrajno brezposelnih (63,6 odstotka), medtem ko povpre~ni ~as brezposelnosti zna{a 2 leti 4 mesece in 24 dni.

Povpre~na stopnja brezposelnosti v Podravju trenutno zna{a 22,2 odstotka (Slovenija 14,4 odstotka) .

Ti pokazatelji opozarjajo na nujnost druga~nega pristopa pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, saj z rednimi programi zaposlovanja (kljub nadpovpre~nemu obsegu vklju~itev v obstoje~e programe) niso bili dose`eni zadostni u~inki pri spreminjanju razmer na trgu dela.

Zaradi za~asnega sistema financiranja dejavnosti v letu 1997 je bilo do jeseni mogo~e izvajati le redni program v zmanj{anem obsegu. Oktobra 1997 je Upravni odbor Republi{kega zavoda za zaposlovanje v skladu s 3.~lenom Pravilnika o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se glasi: "Upravni odbor zavoda lahko za posamezne regije, ki so v izjemno te`avnem gospodarskem polo`aju ali je v njih nadpovpre~no visoka stopnja brezposelnosti, sprejme za~asna posebna merila za izvajanje programov.", odobril izvedbo dveh eksperimentalnih programov v Podravju in sicer poseben pristop na podro~ju izvajanja javnih del in pri izvajanju programov pridobitve strokovne izobrazbe.

1. Poseben pristop pri izvajanju programov javnih del za upravi~ence do denarnega nadomestila in denarne pomo~i

Javna dela kot oblika delovne anga`iranosti brezposelnih `e ve~ let, zlasti v okoljih z visoko stopnjo brezposelnosti, dajejo pozitivne dose`ke tako za brezposelne kakor tudi za lokalno okolje. V Podravju je v javna dela letno vklju~enih okoli 1.000 oseb. Zaradi omejenih finan~nih mo`nosti ob~in pa {iritev javnih del v ve~ini ob~in ni mo`na.

Poseben pristop, ki temelji na polnem financiranju programov javnih del od RZZ, je namenjen vklju~evanju upravi~encev do denarnega nadomestila in denarne pomo~i za ~as brezposelnosti ter prejemnikov denarnega dodatka Centrov za socialno delo.

Temeljni cilj teh dejavnosti je prehod iz pasivne v aktivno obliko kori{~enja socialnih prejemkov.

Posebni programi javnih del se bodo izvajali prednostno na podro~ju dru`benih dejavnosti, razvojnih projektih in v podjetjih, ki glede na razvojne na~rte nakazujejo mo`nost odpiranja novih delovnih mest ali lahko nudijo udele`encem strokovno podporo pri realizaciji njihove samozaposlitve.

Z izvajanjem teh dejavnosti `elimo (razen prehoda iz pasivne v aktivno obliko kori{~enja sredstev socialne varnosti) zmanj{ati obseg dela na ~rno, ohraniti delovno kondicijo brezposelnih, spodbuditi aktivnej{e iskanje zaposlitev ter tako zmanj{ati obremenitev prora~una.

Upravni odbor je odobril financiranje tak{nega pristopa za 180 brezposelnih oseb do konca leta 1997. Trenutno je v posebne programe javnih del vklju~enih 51 oseb, v naslednjih dneh pa se bo vklju~ilo {e 66 oseb. V usposabljanje pred pri~etkom del je vklju~enih 22 brezposelnih oseb. Skupaj je bilo do zdaj napoteno v programe javnih del 163 upravi~encev denarnih prejemkov, napotitev v program javnih del je odklonilo 48 oseb, od tega 11 oseb zaradi zaposlitve, pri ostalih pa je v teku ugotavljanje upravi~enosti navedenih razlogov za odklonitev. V primerih neupravi~ene odklonitve bo zavod izvedel postopek za odvzem pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomo~i. V skladu z dogovorom bodo enako postopali tudi Centri za socialno delo.

Kljub kratkemu ~asu izvajanja dejavnosti, so rezultati spodbudni. Prav zato se tovrstne aktivnosti na~rtujejo tudi v letu 1998. Obmo~na enota Maribor si bo poleg prora~unskega denarja prizadevala pridobiti finan~na sredstva tudi od ob~in in sponzorjev.

2. Denarna pomo~ brezposelnim osebam, vklju~enim v Programe pridobitve strokovne izobrazbe

Upravni odbor RZZ je Obmo~ni enoti RZZ Maribor odobril, da 400 brezposelnim osebam vklju~enim v izobra`evanje do V. zahtevnostne stopnje odobri denarno pomo~ za ~as {olanja v vi{ini 60 odstotkov zajam~ene pla~. Poleg tega jim pripadajo tudi vse pravice, dolo~ene s Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja (sofinanciranje stro{kov {olnine in prevoznih stro{kov).

S tem pristopom bomo brezposelnim brez strokovne izobrazbe in osebam s suficitarnimi poklici zagotovili osnovno socialno varnost za ~as izobra`evanja in jim tako omogo~ili nemoteno {olanje in pridobitev poklica, ki jim zagotavlja trajnej{o zaposlitev in manj{i odliv iz izobra`evanja. Zdaj se je namre~ ve~ina teh oseb prisiljena pre`ivljati z ob~asnim delom (obi~ajno na ~rno), zato so bili njihovi izobra`evalni dose`ki slab{i oziroma je velikokrat prihajalo do prekinitve izobra`evanja.
Tak pristop bi zagotavljal tudi zmanj{anje pritiska na prosta delovna mesta za nekvalificirane delavce. Mo`nosti za zaposlovanje teh kadrov so iz leta v leto manj{e, medtem ko dele` brezposelnih brez strokovne izobrazbe zlasti med dolgotrajno brezposelnimi nara{~a.

V leto{njem {olskem letu je zavod dosedaj napotil v programe za pridobitev izobrazbe preko 500 brezposelnih oseb. Prevladujejo osebe brez strokovne izobrazbe, sledijo osebe s suficitarnimi poklici na IV. zahtevnosti stopnji, ki so vklju~ene v programe prekvalifikacije oziroma izobra`evanja na vi{ji zahtevnostni ravnin. Med napotenimi je ve~ kot 80 odstotkov dolgotrajno brezposelnih (ti i{~ejo zaposlitev ve~ kot leto dni) in 55 odstotkov mladih, starih do 26 let.

Pripravila: Jasna Bo`i~

/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /