/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Uvod
Predstavitvene strani Republi{kega zavoda za zaposlovanje (v nadaljevanju RZZ) na Internetu so javno dostopne od sredine avgusta 1995. RZZ je bil tako med prvimi institucijami v Sloveniji, ki so pri~ele uporabljati Internet kot novi medij, {e v ~asu, ko je Internet {ele pri~el pridobivati na popularnosti. Od vsega za~etka je RZZ sodeloval s skupino strokovnjakov z In{tituta Jo`ef Stefan (dr. Matja` Gams, Pavle Golob, mag. Matija Drobni~ in dr. Aram Karali~).
Vsebina predstavitve
Vsebino predstavitve lahko razdelimo na stati~ni del (podatki o brezposelnosti, gradiva s tiskovnih konferenc, Mese~ne informacije, letna poro~ila, razpisi {tipendij, predstavitve Zoisovih {tipendistov, ipd.), kjer obiskovalci lahko le pregledujejo gradivo ter dinami~ni (interaktivni) del (iskanje prostih delovnih mest, prijava iskalcev zaposlitve), kjer obiskovalci lahko aktivno (preko form) i{~ejo ali posredujejo podatke.
Poleg slovenskega dela predstavitve so na Internetu tudi gradiva, pripravljena v angle{kem jeziku (sicer za druge namene) in prirejena za Internet (letno poro~ilo v angle{ki verziji, nekatera gradiva, pripravljena za razli~ne konference ipd.)
Obseg obiskanosti
Natan~no pre{tetega {tevila dostopov ni - po nekaterih podatkih gre za okrog 8.000 obiskov v ~asu od. 1. septembra 1995 do sredine maja 1996, torej za obdobje 9 mesecev (tudi vsi nadaljnji podatki so za isto obdobje).
Kaj obiskovalci najve~krat pregledujejo?
Dale~ najbolj obiskovan del predstavitve je ponudba prostih delovnih mest (preko 12.000 dostopov) .Od stati~nih strani je najve~krat odprta stran "Kaj je novega" (1.036 dostopov), ki ji sledi stran s predstavitvijo Zoisovih {tipendistov (954 dostopov). Uporabnike zanimajo tudi povezave (linki) na sorodne strani v Sloveniji in tujini (839), razpis kadrovskih {tipendij (576 dostopov), pogosto uporabljajo {ifrant poklicev (kot pomo~ pri iskanju prostih delovnih mest in/ali kadrovskih {tipendij - 574). Tudi navodila in pomo~ za iskanje po PD-jih uporabljajo precej pogosto (470). Dejavnost ZRSZ je bila zanimiva 349-krat. Pravice brezposelnih bele`ijo 225 dostopov, hitre informacije (predvsem s tiskovnih konferenc) pa 215 dostopov.
Angle{ka doma~a stran je imela 431 dostopov - eden od teh se je kon~al z obiskom skupine nizozemskih {tudentov na RZZ.
Ne moremo {e oceniti obiskanosti "RZZ Internet oglasne deske", ki smo jo poskusno dali na Internet {ele v maju 1996.
Dostopi po mesecih, tednih, dnevih in urah
---------------------------- Mesec [t. dostopov ---------------------------- Avgust 1995 4.212 September 4.103 Oktober 3.359 November 3.725 December 3.883 Januar 1996 9.585 Februar 7.860 Marec 6.010 April 13.517 Maj (do 22.) 9.462 ----------------------------
----------------------------
Dan [tevilo
dostopov
----------------------------
Ponedeljek 12.113
Torek 13.359
Sreda 12.947
^etrtek 10.523
Petek 9.590
Sobota 3.820
Nedelja 3.804
----------------------------
V leto{njem letu se je {tevilo dostopov glede na leto 1995 podvojilo; na dostope pomembno vpliva nova, zanimivej{a vsebina ter ob~asno propagiranje RZZ strani na Internetu na straneh "What's new in Slovenia?".
Tedenska statistika dostopov ka`e izrazita nihanja; vidne so povezave s prazniki in (verjetno) s {olskimi po~itnicami).
Statistika dnevnih in urnih dostopov je presenetljiva. Dale~ najve~ dostopov je v delovnih dneh (od ponedeljka do petka), manj pa ob sobotah in nedeljah. Ve~ji obseg dostopov od ponedeljka do sreda je verjetno povezan z objavo novih podatkov o prostih delovnih mestih, ki se praviloma nanovo objavljajo vsak ponedeljek. Tudi to ka`e, da bo potrebno podatke o prostih delovnih mestih na Internetu objavljati vsaj dvakrat tedensko, saj so konec tedna `e precej "zastarani". Mimogrede naj omenim, da objavljamo vsa prosta delovna mesta v Sloveniji, tudi tista, za katera delodajalci na obrazcu izjavljajo, da ne `elijo sodelovanja RZZ (s posebno opombo). Iskanje je enostavno in mogo~e ne le po nazivih poklicev ampak po celotnem besedilu objave.
Na RZZ stran najpogosteje dostopajo dopoldne (kar je razumljivo, saj je dopoldanski promet na Internetu v Sloveniji {e "znosen"). To ka`e tudi na to, da je ve~ina dostopov s "slu`benih" in/ali "{olskih" ra~unalnikov, manj pa z "doma~ih", s katerih se na Internet praviloma dostopa po 19. uri in pono~i, ko je tudi telefonski ra~un za polovico manj{i!
Ocena relevantnosti
Internet tudi v Sloveniji postaja eden najpomembnej{ih informacijskih virov (vse ve~ podjetij poleg reklamne predstavitve `e sku{a npr. tudi prodajati preko Interneta). Svetovni razvoj programske in strojne opreme je strahovit. Ozko grlo so komunikacije (telefonske zveze), ki so {e posebej v Sloveniji v precej `alostnem stanju. Skokovit porast ra~unalnikov, ki se vsak dan povezujejo v Internet, `e povzro~a "zapore na linijah", ki jih primerjajo s prometnimi zama{ki na avtocestah ob konicah.
Z vidika zaposlovanja (ponudbe in povpra{evanja), poklicnega usmerjanja (informiranja, svetovanja, spoznavanja samega sebe) je na Internetu ogromno podatkov in informacij. Vedeti pa moramo, da je Internet kljub svoji globalni "svetovnosti" {e vedno dale~ najbolj razvit v ZDA. Ponudba in povpra{evanje s podro~ja dela je za nekatere poklice in zaposlitve (ra~unalni{tvo, informatika, zahtevna managerska dela, univerze, dr`avne ustanove, ipd.) na Internetu `e tako mo~no prisotna, da se pojavljajo nove metode in tehnike (sistem "elektronskih" `ivljenjepisov).
Nekateri ocenjujejo, da gre pri trenutnem razvoju Interneta za tako velikansko revolucijo na podro~ju ra~unalni{tva in informatike kot je bila iznajdba osebnih ra~unalnikov in menijo, da bo v nekaj letih postala enostavna uporaba Interneta nekaj tako obi~ajnega kot je danes uporaba osebnih ra~unalnikov ali televizije. Drugi pa menijo, da se bo sistem (predvsem zaradi svoje nenadzorovanosti in problemov s komunikacijami) v nekaj letih popolnoma sesul!
Glavna ciljna publika, ki ji lahko namenjamo gradiva na Internetu, so predvsem mladi od 15 do 27 leta ter ter tisti, ki imajo srednjo izobrazbo in ve~. Vendar pa bi z uporabo Intranet re{itev s prilagojenimi programi in uporabo posebej prirejenih odjemalcev na obmo~nih enotah in uradih za delo RZZ zajeli tudi precej{en dele` brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve.
Namesto zaklju~ka: kako naprej?
^im hitreje se moramo za uporabo Internet tehnologije (re)organizirati. Avtorji navajajo 6 procesov, ki jih je treba opraviti:
Zgornje velja tako za uvajanje Internet kot Intranet sistemov. Ob vklju~evanju RZZ v vladno ra~unalni{ko omre`je imamo prilo`nost za uvajanje Intranet filozofije v poslovanje RZZ.
Posebej se mi zdi pomembno opozoriti na trende, ki se pojavljajo ob uvajanju nove tehnologije. Tim. "kon~ni uporabniki" (strokovni delavci RZZ) bodo vedno bolj postajali neposredni ustvarjalci gradiva, ki se vklju~uje v Internet. V naslednjih verzijah uporabni{kih paketov (npr. Word, Excel) bodo `e integrirana orodja, ki bodo omogo~ala neposredno pripravo HTML dokumentov. Od uporabnikov se torej pri~akuje nova znanja (teorija hiperteksta, hipertekstnih povezav, multimedijskih predstavitev, itd.) ne le na podro~ju uporabe nove tehnologije ampak tudi na podro~ju priprave gradiv za to tehnologijo! Uvajanje Intranet metodologije torej ni le (ali celo samo) stvar slu`b za informatiko in ra~unalni{tvo, ampak zadeva prav vse strokovne delavce dolo~ene institucije!
Naslovna stran RZZ (URL naslov: http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/index.html) je trenutno na stre`niku In{tituta Jo`ef Stefan, {e letos pa jo bomo preselili na stre`nik Centra vlade za informatiko.
/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republi{ki zavod za zaposlovanje, 17. junij 1996