/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Republi{ki zavod za zaposlovanje - Hitra informacija

EVALVACIJA PROGRAMA POSPE[EVANJA SAMOZAPOSLOVANJA

Vanja Hazl

1. PREDSTAVITEV PROGRAMA

Samozaposlitev predstavlja eno od zaposlitvenih mo`nosti posameznika. Cilj programa pa ni le aktiviranje samih brezposelnih oseb, marve~ tudi razvijanje potencialnih delodajalcev za vse tiste brezposelne, ki ne premorejo dovolj potencialov za vstop na lastno podjetni{ko pot. Svetovne izku{nje ka`ejo, da se najve~ novih delovnih mest odpira prav v malem gospodarstvu, kar je mogo~e pri~akovati tudi v Sloveniji zaradi znatnega praznega prostora, ki je bil konec 1980-tih let posledica prej{nje razvojne paradigme, ki je poudarjala razvoj industrije in sorazmerno velikih podjetij.

V naj{ir{em smislu pomeni program samozaposlovanja tudi razvijanje podjetni{ke miselnosti in kulture med brezposelnimi, kar naj bi jim omogo~ilo bolj{e razumevanje mehanizmov delovanja podjetni{ke dru`be in s tem uspe{nej{e nastopanje na trgu delovne sile tudi tedaj, ~e se vendarle ne bi odlo~ili za lastno podjetni{ko enoto.

Program pospe{evanja samozaposlovanja Republi{ki zavod za zaposlovanje razvija na dveh podro~jih:

1. Izobra`evanje in svetovanje ter
2. Finan~na pomo~ ob pri~etku poslovanja.

V obdobju 1991-1995 se je v program samozaposlovanja vklju~ilo ve~ kot 52.000 oseb, kar uvr{~a ta program v eno od najbolj mno`i~nih oblik pomo~i brezposelnim.

Tabela 1: Pospe{evanje samozaposlovanja v letih 1991-1995

Vir: Poro~ilo RZZ za leto 1995

2. UGOTOVITVE EVALVACIJE:

Evalvacijo programa pospe{evanja samozaposlovanja smo izvedli v sodelovanju z dr. Miroslavom Glasom. Pri ocenjevanju uspe{nosti programa samozaposlovanja smo sku{ali ugotoviti, kak{ni so rezultati tega programa v pribli`no dobrih dveh letih poslovanja nastalih samozaposlitvenih enot.

Anketirali smo osebe, ki so se samozaposlile s pomo~jo zavoda v obdobju od 01.01.1993 do 01.10.1993. Te osebe so imele v obdobju do anketiranja spomladi 1996 tako `e dovolj ~asa, da so se njihovi posli ustalili, seveda pa to po ugotovitvah podjetni{ke literature praviloma {e ni dovolj ~asa za znatnej{o rast obsega poslovanja, ki sledi nekako v 7-9 letih po ustanovitvi.

V raziskavi o uspe{nosti programa pospe{evanja samozaposlovanja in podjetni{tva med brezposlenimi v Sloveniji smo zajeli 205 udele`encev programa, ki so se dejansko samozaposlili, in 99 tistih, ki se po uvodnem seminarju niso odlo~ili za sodelovanje v programu. 67,3% anketiranih, vklju~enih v program pospe{evanja smozaposlovanja je bilo mo{kih in 32,7% `ensk.V program se je vklju~ilo najve~ ljudi s kon~ano poklicno in srednjo {olo (68%) in v srednji starosti (od 35 - 45 let), ki imajo pred seboj {e znatno delovno dobo (43,4%).

Samozaposleni so ve~inoma uspe{ni v svoji dejavnosti, saj je le malo enot, ki so prenehale delovati ( od 205 anketiranih jih je z dejavnostjo prenehalo le 8), seveda pa so morali nekateri med njimi spremeniti svojo dejavnost, kar je obi~ajen rezultat prilagajanja tr`nim, tehnolo{kim in drugim spremembam.

Samozaposlitvene enote niso tipi~ni, povpre~ni podjetni{ki subjekt, o katerem govori podjetni{ka literatura. Gre za skupino prebivalstva, od katere jih zelo velik del ne bi nikoli krenil na pot samozaposlitve, ~e ne bi izgubili dela in jim RZZ ne bi ponudil organizirane mo`nosti, z dolo~eno finan~no in drugo podporo. Kljub temu predstavljajo samozaposlitvena podjetja v letih 1991-95 s svojim {tevilom izredno pomemben del slovenskega "podjetni{kega booma" in upravi~ujejo ambicije tega programa, ~eprav je program v celoti zajel le okoli 10 % mno`ice uradno registriranih brezposelnih oseb v vlogi ustanoviteljev in nadaljnjih 10 % v vlogi redno zaposlenih v nastalih samozaposlitvenih enotah.

Po ekonomski plati je raziskava o u~inkih programa pospe{evanja samozaposlovanja v Sloveniji pokazala:

1. Samozaposlovanje je anga`iralo znaten obseg finan~nih sredstev samozaposlovalcev in njihovih dru`in, ki se sicer verjetno ne bi uporabila na produktiven na~in. Hkrati so samozaposlovalci uporabili v poslovne namene tudi znaten obseg drugih sredstev, zlasti prostorov in opreme. Po tej plati je samozaposlovanje naju~inkovitej{i program povezovanja javnih (prora~unskih) in zasebnih sredstev.
2. Program samozaposlovanja je prispeval k uveljavljanju zasebne lastnine, zlasti enot "`ivljenjskega stila", tudi v obliki dru`inskih enot ter solastni{tva partnerjev ali zaposlenih. S tem pomembno prispeva k promociji zasebne lastnine, podjetni{tva in tr`nega poslovanja.
3. S programom samozaposlovanja nastajajo enote, ki so sicer v povpre~ju majhne, po 2-3 letih zaposlujejo 2 redno zaposlena in 0,5 pogodbeno zaposlenih. V slabih treh letih pa je desetina teh enot vendar `e pokazala zaposlitveni potencial z zaposlitvijo ve~ kot 5 oseb v redni ali pogodbeni zaposlitvi. Samozaposlitvene enote so tako zelo pomembna alternativa brezposelnosti, ki nudi brezposelnim poleg finan~nih koristi tudi druge oblike zadovoljstva.
4. S svojo strukturo dejavnosti, v kateri prevladujejo obrt in osebne storitve, trgovina ter finan~ne in druge poslovne storitve, so samozaposlitvena podjetja pomemben dejavnik zadovoljevanja potreb na lokalni ravni s proizvodi in storitvami ter s tem pove~anja splo{nega `ivljenjskega standarda.
5. Po obsegu prometa so to prete`no manj{a podjetja, vendar se obseg njihovega poslovanja pove~uje. Hkrati se izbolj{ujejo tudi finan~ni rezultati, saj so napovedi o dobi~ku ali vsaj izravnanem rezultatu v letu 1995 bistveno bolj{e kot v letu 1994. Vsekakor so finan~ni rezultati zelo spodbudni in s tem zmanj{ujejo potrebe po dr`avnem intervencionizmu.

Cilji teh podjetij, kakor jih napovedujejo za naslednja leta, so ugodni in napovedujejo z velikim dele`em podjetij, ki predvidevajo pove~anje obsega poslovanja, zaposlenosti, uvajanja novih programov ter svojega tr`nega dele`a, nadaljevanje ugodnih rezultatov iz prej{njih let. ^eprav se v povpre~ju te enote uvr{~ajo med manj{e enote malega gospodarstva ({e vedno jih 90 % spada med mikro enote), imajo zna~ilen trend rasti in postajajo stabilne poslovne enote.

Za brezposelne, ki so se vklju~ili v uvodne oblike izobra`evanja, pa niso krenili po podjetni{ki poti lahko ocenimo:

• da jim je seminar omogo~il, da so ugotovili, da nimajo primerne poslovne ideje in / ali zmo`nosti, potrebnih za podjetnike, zato se niso odlo~ili za lastno dejavnost, s ~imer so se izognili dokaj verjetnemu neuspehu oziroma pritisku negotovosti,
• da jim je `e uvodni seminar po njihovi ocenil vseeno koristil v sicer{njem ravnanju in izbolj{al njihove zmo`nosti za zaposlitev.

Ta rezultata kvalitativno povesta, da je vlo`ek javnih sredstev v ta motivacijsko - selekcijski seminar upravi~en saj omogo~a bolj{o samoizbiro med udele`enci. Še vedno pa se je prav zaradi izvedbe programa oziroma uvodnega seminarja in nasvetov svetovalcev RZZ za samozaposlitev odlo~ilo veliko brezposelnih, ki o tem prej niso razmi{ljali. Domnevamo lahko, da so do odlo~tve pri{li zaradi informacij in nasvetov strokovnih sodelavcev RZZ, informacij in napotkov s seminarja, vpliva sre~aja z drugimi udele`nci, ki so `e razmi{ljali in se odlo~li za samozaposlitev ter zaradi same nujnosti, da sami aktivno storijo nekaj, ker ni bilo pravih mo`osti za zaposlitev v primeru ~akanja na RZZ.

Vsekakor je za brezposelne, ki so zbrali pogum za samozaposlitev, ta odlo~itev dosti bolj perspektivna, saj je med tistimi, ki se niso odlo~ili za lastno dejavnost, {e vedno 37 % brez-poselnih tudi po 2-3 letih, kar je verjetno psiholo{ko, socialno in ekonomsko dosti slab{i izhod. ^e imajo brezposelni ustrezne zmo`nosti, je zato motiviranje za samozaposlitev bolj pozitivno od "vegetiranja" v statusu brezposelnih. Samostojno poslovanje je sicer zahtevno za ljudi, ki tega niso nikdar izkusili, vendar nudi posameznikom in dru`inam dosti ve~ z vidika njihovega samospo{tovanja, zadovoljstva z rezultati in priznanja v okolju.

Evalvacija programa je pokazala, da je pospe{evanje samozaposlovanja izredno uspe{en program, zato ga bo zavod izvajal {e naprej. Na podlagi ugotovitev evalvacije in drugih analiz pa ga bo prilagajal tako, da bo v najve~ji mo`ni meri ustrezal potrebam (bodo~ih) podjetnikov.

/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republi{ki zavod za zaposlovanje, 24. oktober 1996