/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij

Javna dela kot pomemben instrument za prepre~evanje dolgotrajne brezposelnosti

V Sloveniji so postali programi javnih del eden izmed temeljnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, saj gre za zelo pomemben instrument za prepre~evanje posledic dolgotrajne brezposelnosti s socialno in zaposlitveno vlogo. Namenjena so delovnemu aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb in tistim, ki so te`je zaposljivi.

Cilji programov javnih del so tako predvsem ohranjanje in razvijanje delovnih navad in ve{~in za ponovno zaposlitev, zagotavljanje minimalne socialne varnosti brezposelnim z aktivno vklju~itvijo v delo, spodbujanje povpra{evanja po delovni sili kot tudi spodbujanje samozaposlovanja na podobnih delih, odkrivanje novih tr`nih prilo`nosti in spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti .

V skladu s Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja Republi{ki zavod za zaposlovanje v programe javnih del prednostno vklju~uje dolgotrajno brezposelne, iskalce prve zaposlitve, ki po obveznem {olanju ne nadaljujejo izobra`evanja niti nimajo ustreznih sposobnosti, da bi se lahko zaposlili, brezposelne, katerih izobrazba ne ustreza zahtevam trgu delovne sile, starej{e brezposelne osebe ter osebe, ki so upravi~ene do denarnega nadomestila, denarne pomo~i ali denarnega dodatka na centru za socialno delo.

Bistveni porast vklju~enih v javna dela

Programe javnih del smo v Sloveniji za~eli izvajati `e v letu 1991, ko je bilo vanje vklju~enih 1.248 oseb. Od prvih za~etkov pa do danes so se bistveno spremenili, tako po sestavi kot po obsegu. {tevilo brezposelnih, ki jim je bilo tako omogo~eno delovno aktiviranje, je bilo lani `e ve~ kot {tirikrat ve~je kot ob uvedbi tega ukrepa. V letu 1993 je bilo na primer 674 programov javnih del, ti pa so povpre~no trajali po sedem mesecev in so zajeli 4.367 udele`encev, 410 pa jih je tako pridobilo trajno zaposlitev, medtem ko se je v letu 1997 odvijalo 1.251 programov (za 86 odstotkov ve~ kot leta 1993), v povpre~ju pa so trajali 8,6 meseca. Udele`ilo se jih je 5.354 brezposelnih oseb (za 22,6 odstotka ve~ kot leta 1993), medtem ko se je prek njih trajno zaposlilo 624 oseb oziroma 11 odstotkov.

Podatki tudi ka`ejo, da se je sestava programov iz leta v leto spreminjala, to pa je vplivalo tudi na sestavo vklju~enih. Tako so bili v letu 1993 v programe javnih del vklju~eni prete`no mo{ki, kajti tedaj se je izvajalo ve~ programov “komunalne narave”, saj je bil tedaj izra`en zelo velik interes ob~in za te programe. Leta 1994 je RZZ pri~el razvijati kakovostnej{i pristop pri izvajanju programov, vedno ve~ je bilo programov s podro~ja izobra`evanja, kulture, turizma in socialne varnosti in tako je od leta 1995 `e zaznan ve~ji dele` vklju~enih `ensk ter bolj kvalificiranih oseb. To je vplivalo tudi na izobrazbeno sestavo vklju~enih v javna dela. V letu 1993 je imelo 75,4% vklju~enih I.-IV. stopnjo izobrazbe, 24,6% V.-VII. stopnjo. V letu 1997 pa je bilo 58,8% vklju~enih s I.-IV. stopnjo izobrazbe in 41,2% s V.-VII. stopnjo.

Temeljne usmeritve za izvajanje javnih del v prihodnje

Temeljne usmeritve za izvajanje javnih del v skladu z novo zakonodajo in spremembami na trgu dela ter aktivnostmi za re{evanje vpra{anja brezposelnosti v prihodnosti so slede~e:

• javna dela se bodo izvajala kot kombinirana oblika zaposlitve in usposabljanja;

• udele`enci se bodo v ~asu vklju~itve v programe javnih del vklju~evali tudi v razli~ne motivacijske delavnice in delavnice za iskanje zaposlitve;

• zavod za zaposlovanje bo pri pove~anem vklju~evanju brezposelnih oseb v javna dela v skladu s posebnimi kriteriji (posebne skupine brezposelnih, okolja z visoko stopnjo brezposelnosti ) prevzemal tudi obveznosti naro~nika javnih del;

• spodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ in uvajanje atipi~nih oblik zaposlovanja in sicer delo na domu, “part-time” zaposlitve, dopolnilne dejavnosti;

• uvajanje novih oblik usposabljanja za kreiranje javnih del, za vodenje, za promocijo in spremljanje u~inkov javnih del;

• uvajanje metodologije, ki pomaga pri postopnem prehajanju socialnih projektov, kot so javna dela k ekonomskim projektom (zaposlitve in samozaposlitve) s pomo~jo "{tiristopenjskega" pristopa (psiholo{ka rehabilitacija, mo`nosti okolja, ustrezno usposabljanje in mo`nosti zaposlitve) pospe{evanja zaposlovanja v depresivnih regijah.

Ta pristop vsebuje dva klju~na elementa : razvoj depresivnih regij s poudarkom na aktiviranju lokalnih potencialov in socialno rehabilitacijo in razvoj izku{enj dolgotrajno brezposelnih in prese`nih delavcev.

Z uvajanjem tak{nih pristopov (tudi s pomo~jo projekta PHARE) bo mo`no aktiviranje brezposelnih mladih, dolgotrajno brezposelnih oseb in te`je zaposljivih iz gospodarsko manj razvitih obmo~ij;

• vzpostavljanje medsektorskega sodelovanja na ravni ministrstev pri skrbi za predlaganje in realizacijo nacionalnih programov javnih del;

• vklju~evanje novih partnerjev (sponzorjev) kot so interesna zdru`enja in obrtne zbornice, kmetijstvo in lokalne skupnosti za vzpodbujanje novih delovnih mest na novih podro~jih,

• ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve bo spodbudilo ostala ministrstva k aktivni vlogi pri naro~anju nacionalnih programov javnih del.

Javna dela bodo letos {e posebej pridobila na pomenu!

Letos naj bi javna dela {e posebej pridobila na pomenu. RZZ bo tako {e ve~ pozornosti posvetil tistim programom javnih del, v katere se vklju~ujejo predvsem dolgotrajno brezposelni mladi ter brez poklicne kvalifikacije in za tista obmo~ja, ki so gospodarsko depresivne oziroma z visoko stopnjo brezposelnosti in tistim brezposelnim, ki prejemajo denarna nadomestila, denarne pomo~i in denarne dodatke na centrih za socialno delo.

Tako na~rtujemo izvajanje 1.496 programov javnih del in 9.572 skupno vklju~enih v javna dela (oziroma okrog 6.500 povpre~no mese~no). O tem sta `e razpravljala Odbor za izbor javnih del ter Upravni odbor Zavoda, ki sta program izvajanja javnih del tudi potrdil. RZZ bo v leto{njem letu prevzel tudi finan~ne obveznosti pri zagotavljanju sredstev za stimulativne nagrade v razli~nih vi{inah in pod dolo~enimi pogoji.

Za izvajanje programov javnih del v letu 1998 je v predlogu prora~una predvidenih 3.320.000.000 tolarjev, kar je za skoraj 100 odstotkov ve~ kot v letu 1997.

RZZ bo na podro~ju javnih del v leto{njem letu skupaj z drugimi institucijami izvajal pospe{ene aktivnosti, kot so popularizacija javnih del, promocija, ve~je anga`iranje lokalnih skupnosti in vzpodbujanje nacionalnih programov.

S tako zasnovano politiko izvajanja javnih del pri~akujemo naslednje u~inke:

• pove~anje konkuren~ne sposobnosti brezposelnih oseb, na osnovi pridobljenih novih znanj, delovnih sposobnosti in navad,

• omogo~en bo prehod nekaterih programov javnih del v redno dejavnost izvajalskih organizacij na podlagi koncesij in zagotovitve rednih virov financiranja (npr.: pomo~ ostarelim, pomo~ pri u~enju, lai~na zdravstvena nega, turisti~na promocija),

• pove~anje {tevila samozaposlitev oziroma ustanavljanje kooperativ (prek izvajanja programa javnega dela se preizkusi ekonomska opravi~enost programa),

• hitrej{e uresni~evanje razvojnih ciljev lokalnega okolja,

• zagotavljanje socialne varnosti za ~as brezposelnosti s preusmeritvijo njihovega kori{~enja iz pasivne v aktivno vlogo,

• pove~anje {tevila udele`enih v javnih delih, ki bodo pridobili redno zaposlitev (pribli`no 25 odstotkov od celotnega {tevila vklju~enih v 6 mesecih po prenehanju vklju~itve v javna dela),

• pove~ati interes ministrstev za programe javnih del, ki lahko pomagajo razvijati dejavnosti pomembne za ve~ino ob~in,

• vklju~evanje sodelovanja ministrstev za pove~evanje interesa programov javnih del.

Odbor za izbor javnih del je `e v leto{njem prvem trimese~ju potrdil 1.557 razli~nih programov javnih del, ki bodo omogo~ili 6.360 brezposelnim socialno varnost in ohranjanje delovnih navad ter pridobivanje novih znanj in ve{~in.

/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republi{ki zavod za zaposlovanje, 23. marec 1998