* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Vasilisa Sazonov

3000 CELJE, Razlagova 21
Telefon: (063) 26 973
E-mail: sssfd.slovenia@uni-lj.si

Fakulteta za farmacijo v Ljubljani, farmacija

ætudij bom predvidoma konŸala oktobra 1998. Delati si §elim predvsem v farmacevtski industriji, farmakoekonomiki, tr§enju rekombinantnih zdravil.

V letu 1988 sem v Celju dokonŸala osnovno çolo, ki sem jo vsa leta konŸevala z odliŸnim uspehom ter çtevilnimi priznanji: od bralne znaŸke do tekmovanj v znanju kemije in angleçkega jezika. Sodelovala sem tudi pri raziskovalnih nalogah iz kemije (Priprava mila in ¬aji iz zdravilnih rastlin). Slednjo smo pripravili na mojo pobudo ob izredni podpori mentorja, zanjo pa smo prejeli prvo nagrado.

æolanje sem nadaljevala na Srednji tehniçki çoli v Celju, kjer sem se odloŸila za naravoslovno-matematiŸno smer, saj so bila §e takrat, poleg tujih jezikov, poglavitni predmet mojega zanimanja naravoslovno-tehniŸna podroŸja. Prve tri letnike sem opravila s prav dobrim uspehom, v zadnjem pa sem malce zmanjçala sodelovanje pri obçolskih dejavnostih in konŸala çolanje z odliŸnim uspehom. Sodelovala sem tudi na tekmovaju v znanju nemçkega jezika in bila kar dobro uvrçŸena.

Po opravljenem sprejemnem izpitu na fakulteti za farmacijo sem nadaljevala v smeri, ki sem jo zastavila §e kot otrok - s prvo raziskovalno nalogo. Tu pa so se odprle nove smeri, mo§nosti in pogledi, ki bodo doloŸili moje poklicno snovanje. Trenutno konŸujem Ÿetrti letnik - od skupno petih, poŸasi pa se usmerjam na podroŸja, ki me najbolj zanimajo. Z vpisom izbirnih predmetov v petem letniku se bom dokonŸno odloŸila, katera smer farmacije bo zaznamovala moje §ivljenje. Najverjetneje se bom odloŸila za farmakoekonomiko ali biotehnologijo s tr§enjem. Na tem podroŸju nameravam opravljati tudi diplomsko nalogo, bodisi doma (biotehnologija-IJS) ali v ZDA (farmakoekonomika).

¦e v prvem razredu osnovne çole sem zaŸela obiskovati Glasbeno çolo v Celju, kjer sem si pridobila precej znanja glasbene teorije in zgodovine (çest let nauka o glasbi in tri leta harmonije) ter klavirja (deset letnikov sem konŸala z odliŸnim uspehom pri prof. Majdi Fischer). Z devetimi leti sem zaŸela igrati tenis, ki je postal ena mojih glavnih dejavnosti do drugega letnika srednje çole, ko sem morala treniranje zaradi poçkodbe kolen opustiti. Na koncu precej uspeçne "kariere" (vsa leta sem bila med 20. in 30. mestom v Jugoslaviji, v Sloveniji pa sem spadala med çest najboljçih igralk) sem opravila çe vaditeljski teŸaj. Vseskozi sem ostala povezana s tem çportom kot trenerka, tako doma (teniçka akademija), kot tudi v tujini (Badgastein 1989, 1990 in 1991), kjer sem pouŸevala in trenirala tekmovalce.

Mojo nagnjenost do tujih jezikov so starçi opazili §e zelo zgodaj, zato sem se kmalu zaŸela uŸiti nemçŸino, ki sem jo do aktivne stopnje spopolnila ob delu in poŸitnicah v Avstriji. Kot dodatek pri uŸenju angleçŸine pa sem odçla na poŸitnice k angleçkim prijateljem v Manchester (en mesec).

Vsekakor ne smem pozabiti, da je çtudij farmacije danes neloŸljivo povezan s tujo literaturo in da se izpiti farmacevtska kemija I in II ter medicinska kemija opravljajo v angleçkem ali nemçkem jeziku (prevod). Ker sem bila popolnoma usmerjena v germanske jezike, sem se §e v srednji çoli odloŸila za uŸenje italijanskega jezika (eno leto), pozneje na fakulteti pa çe za çpançŸino (konŸala sem çest intenzivnih teŸajev v izobra§evalnem centru æOLT). ætudij jezikov se mi je najbolj obrestoval pri opravljanju mojega morda najpomembnejçega konjiŸka - potovanj. ¦e v çestnajstem letu starosti sem namreŸ zaŸela delati kot turistiŸna vodnica za Kompas Celje, danes pa so moja specializirana obmoŸja NemŸija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, severna Italija, Francija in Mad§arska, kjer sem naredila §e veŸ kot 100 000 kilometrov. Zdaj se ukvarjam s tem le spomladi in jeseni, ko mi to dopuçŸajo çtudijske in druge obveznosti.

Po naravi sem zelo praktiŸen Ÿlovek, zato sem §e po konŸanem prvem letniku fakultete sklenila, da si ogledam mo§nosti zaposlovanja v svoji stroki. PoŸitniçko delo sem opravljala v lekarni Apoteka pri teatru in se seznanila s tem delom farmacevtske oskrbe.

V tretjem letniku sem se odloŸila, da zaprosim za prakso v tujini, in sicer v æpaniji, saj sem se takrat zelo intenzivno uŸila çpançŸino. Veliki met mi je tudi uspel, saj sem mesec julij 1995 pre§ivela v Barceloni, kjer sem delala v bolniçniŸni lekarni ene najveŸjih barcelonskih bolniçnic. Seznanila sem se s podroŸjem bolniçniŸne farmacije v celoti, saj sem vsak teden pre§ivela v drugem oddelku lekarne (citostatiki, distribucija, parenteralije in tehnoloçko-analitski laboratorij).

V Ÿetrtem letniku so me povabili k sodelovanju na katedri za farmacevtsko kemijo, postala sem demonstratorka na vajah iz farmacevtske kemije III. Hkrati sem oktobra 1995 za dve leti prevzela tudi vodenje ætudentske sekcije Slovenskega farmacevtskega druçtva, ki je stanovska organizacija çtudentov farmacije Slovenije. V delovanje omenjene organizacije sem vnesla precej osebne energije in novih projektov, hkrati pa sem okrepila navezane stike s tujino, ki so obstajali od aprila 1995, ko sem se prviŸ udele§ila kongresa Evropske zveze çtudentov farmacije (EPSA) v Bordeauxu. V zvezi z omenjenim delovanjem sem se spopolnila tudi v ravnanju z raŸunalnikom (Windows in DOS), ki je nujen za delovanje v mednarodnem svetu (predvsem uporaba e-maila in interneta). Aprila letos sem se drugiŸ udele§ila kongresa EPSA-e v Krakovu, kjer so me izvolili za tajnico. Omenjeno funkcijo sem sprejela predvsem zaradi mo§nosti, ki jih glas v izvrçnem odboru takçne organizacije prinaça çtudentom farmacije v Sloveniji, in zaradi predstavitve naçe dr§ave. S tem sem se obvezala, da se bom udele§ila petih sestankov odbora in najmanj dveh profesionalnih farmacevtskih prireditev do aprila 1997, ko bom funkcijo predala. Tudi letos sem zaprosila za opravljanje prakse, in sicer v Ju§noafriçki Republiki. Bila sem sprejeta, in septembra 1996 bom §e delala v Johannesburgu.

V zvezi s tem bom omenila çe projekte, ki jih naŸrtujem v prihodnosti: drugo leto me Ÿakata dva kongresa, in sicer EPSA-e v Baslu (kjer bom predajala prej omenjeno funkcijo), kot predsednica ætudentske sekcije Slovenskega farmacevtskega druçtva pa se moram udele§iti tudi kongresa IPSF (mednarodne federacije çtudentov farmacije), ki bo v Vancouvru. Hkrati me je k sodelovanju povabila tudi US Pharmacopoeia - ameriçka vladna inçtitucija, ki razpisuje trimeseŸni projekt dela v svojem srediçŸu v Marylandu. Upam, da mi bo poleg vseh naçtetih projektov ostal Ÿas za enomeseŸni teŸaj çpançŸine na univerzi v Salamanci, in to bo moje znanje çpanskega jezika pripeljalo do aktivne stopnje.

Moje poklicne §elje so usmerjene v dve podroŸji: farmakoekonomiko in biotehnologijo oz. farmakognozijo v povezavi z dermatiki. Odvisno od mo§nosti v naslednjih dveh letih se bom odloŸila za nadaljnjo pot. ¦elela bi delati v dinamiŸnem timu, saj mi komunikacija ne povzroŸa veŸjih te§av. Ravno tako si §elim nadaljnjega izobra§evanja v smeri tr§enja in izpopolnjevanje v tujih jezikih. Vse to pa vodi mojo barko v vode farmacevtske industrije.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96380y.htm