* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Miloç MahorŸiŸ

2390 RAVNE NA KOROæKEM, Kotlje 114
Telefon: (0602) 21 060

Filozofska fakulteta v Ljubljani, zgodovina-samostojno

ætudij bom predvidoma konŸal septembra 1997. Delati si §elim predvsem kot raziskovalec na podroŸju zgodovine (o§ja zgodovina, muzeologija, arhivistika).

Osnovno çolo sem obiskoval na Ravnah na Koroçkem. Vseh osem razredov sem konŸal z odliŸnim uspehom. ¦e med izobra§evanjem na osnovni çoli sta me zanimali zgodovina in umetnost, pa tudi slovençŸina in tuji jezik. Redno sem tekmoval pri Veseli çoli. Od petega razreda sem vsako leto obiskoval dodatni pouk matematike in se udele§eval tekmovanj za Vegovo priznanje.

Tudi srednjo çolo sem obiskoval na Ravnah. Na tamkajçnji gimnaziji sem bil vpisan v dru§boslovno-jezikovni program. Posebne uspehe sem dosegel pri dru§boslovnih predmetih, çe posebno pri zgodovini in nemçkem jeziku. Nemçki jezik mi je bil çe posebno blizu, saj je moŸno vplival na naçe nareŸje. Ker sem se hotel v tem jeziku çe spopolniti, sem v poletnih poŸitnicah med drugim in tretjim ter tretjim in Ÿetrtim letnikom obiskoval jezikovne teŸaje iz nemçkega jezika na univerzah v Celovcu in na Dunaju. Srednjo çolo sem konŸal s prav dobrim uspehom, maturo, ki smo jo opravljali kot prva generacija po mnogih letih, pa sem opravil z odliŸnim uspehom (iz zgodovine in slovenskega jezika).

Po konŸani srednji çoli sem se vpisal na fFlozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Vpisal sem se na çtudij zgodovine in geografije. Ker pa mi ni uspelo izdelati vseh izpitov pri geografiji, sem çtudij tega predmeta opustil in nadaljeval çtudij zgodovine kot samostojnega predmeta; zaradi tega sem se moral posebej lotiti spopolnjevanja nemçkega jezika in tudi latinçŸine. ætudijske obveznosti sem opravljal brez te§av.

Posebno velik uspeh je bila moja udele§ba na sreŸanju slovenskih in hrvaçkih çtudentov na Bledu junija 1995 in poletna çola zgodovinarjev v Bovcu avgusta istega leta. Ves Ÿas çtudija sem se spopolnjeval z branjem strokovne literature iz zgodovine pa tudi umetnosti, ki je poleg zgodovine podroŸje, kamor usmerjam veŸino svoje pozornosti. Branje je moja najpogostejça zaposlitev v prostem Ÿasu. Izredno rad tudi potujem. Prepotoval sem §e veŸino Evrope, çe posebno pa me zanimata sosednji Avstrija in Italija. To seveda ni nakljuŸje, saj me tudi pri çtudiju zanima zlasti zgodovina teh dveh de§el in njunih narodov. Ob zanimanju za zgodovino in umetnost Italije pa mi je precej te§av povzroŸalo nepoznavanje italijanskega jezika. Ko sem ugotovil, da za boljçe poznavanje Italije nujno potrebujem poleg znanja nemçkega in angleçkega jezika çe znanje italjançŸine, sem se odloŸil, da se moram zaŸeti uŸiti tudi tega jezika. Tako sem se letos vpisal v teŸaj italijançŸine.

¬e bodo profesorji ugodili moji proçnji, se bom letoçnjo jesen vpisal v nadaljnji çtudij geografije. Glede na izkuçnje nekaterih znancev sem glede tega zelo optimistiŸen.

Poleg tujih jezikov in predmetov, ki se povezujejo z mojim çtudijem, me çe zelo zanimajo nekateri drugi dru§boslovni predmeti, kot so filozofija, sociologija, politologija in psihologija. Veliko Ÿasa namenjam tudi raziskovanju razliŸnih religij in vplivov le-teh na potek zgodovinskega dogajanja.

Precej sem §e razmiçljal o svojem prihodnjem poklicu pa tudi o mo§nosti nadaljevnja izobra§evanja na univerzi. Pred zaŸetkom çtudija sem se §e videl v uŸiteljskem poklicu, zdaj pa o tem nisem veŸ prepriŸan. S pouŸevanjem imam §e kar precej izkuçenj, saj sem pogosto predaval srednjeçolcem v dodatnih urah za maturo. Moja predavanja so jim bila po veŸini zelo vçeŸ, saj sem jim predaval o reŸeh, o katerih njihovi profesorji niso govorili.

Med çtudijem pa sem spoznaval tudi delo v arhivih in muzejih, in to mi je postajalo iz leta v leto bolj vçeŸ. Posledica tega je, da nisem veŸ tako zagret za delo v pedagoçkem procesu, Ÿeprav me to veseli.

Glede na moja zanimanja menim, da v mojem rojstnem kraju skorajda ni mo§nosti, da bi opravljal delo, ki bi me veselilo, razen dela v pedagoçkem procesu. Zelo bi bil vesel, Ÿe bi mi po konŸanem rednem çtudiju uspelo nadaljevati podiplomski çtudij in se pozneje zaposliti v skladu z mojim zanimanjem za sploçno zgodovino Evrope. Menim, da je pri nas premalo strokovnjakov s tega podroŸja. Mislim pa, da sem imel sreŸo, da so bili tisti profesorji, ki na fakulteti pouŸujejo te predmete, zelo usposobljeni in predvsem pripravljeni, da svoje obse§no znanje podajajo çtudentom.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96302y.htm