* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Primo§ SlaniŸ
2391 PREVALJE, Na produ 21
Telefon: (0602) 31 684
Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, arhitektura
ætudij bom predvidoma konŸal junija 1997.
Delati si §elim predvsem na podroŸju zvoka in akustike ambientov, socialne zazidave, revitalizacije degradiranih obmoŸij.
Osnovno çolo sem obiskoval in konŸal na Prevaljah. K moji odloŸitvi o nadaljnjem çolanju na
naravoslovno-matematiŸni usmeritvi Srednje çole na Ravnah na Koroçkem je pripomoglo to, da je ta
smer enakovredna nekdanji gimnaziji; to je omogoŸalo odprto pot mojim tedaj çe precej nejasnim, a
razvijajoŸim se te§njam, §eljam in ciljem ter uresniŸevanju zadovoljstva na poti do njih.
Tedaj sem §e izra§al svojo §eljo po ustvarjanju z glasbo. Globlje spoznavanje le-te mi je omogoŸilo
obiskovanje glasbene çole za klavir. V srednji çoli sem se pridru§il glasbenemu gledaliçŸu English
Student Theatre (EST), ki je uprizarjalo muzikale. Zanj sem v sodelovanju s çe nekaterimi Ÿlani te
skupine pisal in prirejal glasbo ter se seznanjal s scenografijo, osvetlitvijo in drugimi
sestavinami gledaliçŸa. Z EST Ravne na Koroçkem in EST Maribor sem uspeçno sodeloval çe nadaljnja
leta, vzporedno pa zaŸel razvijati samostojen glasbeni izraz in spoznavati umetnost glasbe na svoj
znaŸilni naŸin. Poleg razvijanja duha sem kot atlet poskrbel tudi za zdrav razvoj telesa.
Po odslu§eni vojaçŸini sem se vpisal na æolo za arhitekturo v Ljubljani, ki se mi je zdela primerna
za razvoj ustvarjalnega reçevanja problemov. Le-ta zahteva neponovljivost, raznolikost in
inventivnost, v tem pa sem videl mo§nost prenosa in razçiritve takega prijema tudi na druga podroŸja
svojega §ivljenja - skratka, novo pridobitev za rast in razvoj svoje osebnosti. Na tej çoli sem pod
vodstvom mentorja prof. Janeza Ko§elja v okviru seminarja Arhitektura mesta spoznaval in osvojil
proces konceptualne metode, razvijal likovne in tehniŸne zmo§nosti, se seznanil s teorijo
arhitekture, sam pa na çtudijskih in drugih potovanjih po Evropi in Ameriki preuŸeval arhitekturo in
urbanizem mest ter njun odnos do urbane in ruralne krajine - s poudarkom na pozitivnih sestavinah
modernizma. Spoznaval sem ljudi in çiril svojo socialno mre§o, ves Ÿas pa spopolnjeval znanje
angleçkega in francoskega jezika.
Veliko Ÿasa sem namenil filozofiji glasbe, eksperimentiranju z zvokom, akustiŸnim zakonitostim in
skladateljskemu delu v svojem manjçem, improviziranem studiu. Sem ljubitelj filma, gledaliçŸa in
drugih medijev. Kot pozornemu opazovalcu in vŸasih tudi aktivnemu udele§encu mi je uspelo pridobiti
marsikatero znanje in poznavanje sodobnih umetnosti in medijev, upam si trditi, da sem s tem
neposredno pripomogel tudi k spremembam na vseh drugih podroŸjih svojega §ivljenja. V tej smeri sem
leta 1991 (ob obletnici poplav v Sloveniji) v sodelovanju s çe çtirimi umetniki z razliŸnih
podroŸij, pripravil multimedijsko predstavo z naslovom Waterland, ki je s poezijo zdru§evala likovno
in videoumetnost z glasbo in plesom.
V zadnjih letih se intenzivneje ukvarjam s socialno tematiko (socialna stanovanja, ljudem in okolju
prijazna arhitektura), na osebni ravni z odnosi med ljudmi in odnosom do sebe, ker sem spoznal, da
je zavedanje prvi pogoj za nemoteno osebnostno rast, ta pa je kljuŸnega pomena za zadovoljstvo in
sreŸo v §ivljenju ter uspeçno delovanje na katerem koli §elenem podroŸju.
Strokovne praktiŸne izkuçnje si pridobivam z delom v razliŸnih projektivnih in oblikovalskih
birojih, na Zavodu za planiranje pri MOP RS, s sodelovanjem pri zasnovi in naŸrtovanju izvedbenih
projektov ter s svojimi zasnovami in izpeljavami. Spoznavam delo z raŸunalnikom v programih Acad in
Archicad. Interdisciplinarno in timsko delo mi ni tuje, saj v precej primerih delujem prav v
skupini.
V prihodnje se §elim ukvarjati s tematiko zvoka in akustike v prostoru, s tematiko socialne
zazidave, eksperimentiranjem s koncepti, materiali in drugimi celostnimi elementi v arhitekturi; vse
to v skladu z racionalnostjo, vnoviŸno uporabo in recikla§o (3R). Marketinçki prijem me ne zanima. Z
ustvarjalnim prijemom pri reçevanju obstojeŸih in nastajajoŸih problemov, zavedajoŸ se enkratnosti
in neponovljivosti polo§ajev ter kontinuitete razvoja, §elim pripomoŸi k oblikovanju Ÿloveku
prijaznega okolja, temeljeŸega na ekologiŸnih naŸelih. Hkrati sem odloŸen razvijati svojo osebnost
in znanje k novim spoznanjem o sebi in svetu.
* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96295y.htm