* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Mateja Jamnik
2380 SLOVENJ GRADEC, TomçiŸeva 13
Telefon: (0602) 42 540
E-mail: matejaj@aisb.ed.ac.uk
URL naslov: http://www.dai.ed.ac.uk/students/matejaj/
University of Edinburgh (ækotska), umetna inteligenca - doktorski çtudij
ætudij bom predvidoma konŸala oktobra 1998.
Delati si §elim predvsem v izobra§evanju - predavati na univerzi, istoŸasno pa nadaljevati z raziskovalnim delom v
sodelovanju z Inçtitutom Jo§ef Stefan. Druga mo§nost je industrija, saj skoraj vsa podjetja
potrebujejo kvalificirane ljudi s podroŸja raŸunalniçtva..
Moj dom je v Slovenj Gradcu, tam sem bila rojena. Osnovno çolo sem obiskovala v rojstnem kraju. Zelo
hitro je postalo oŸitno, da moje zmo§nosti presegajo raven drugih otrok iste starosti. OdloŸitev
starçev za preskok iz drugega v tretji razred osnovne çole je bila te§ka, vendar se je izkazala kot
izredno dobra. Vseh sedem let sem konŸala z odliŸnim uŸnim uspehom. Poleg tega sem se ukvarjala çe z
neçteto drugimi dejavnostmi. Bila sem predsednica pionirske organizacije, obiskovala sem glasbeno
çolo, pela v pevskem zboru, tekmovala na tekmovanjih iz matematike, kemije... Na republiçkem
matematiŸnem tekmovanju sem prejela zlato Vegovo priznanje. ¬e bi morala iz morja mojih interesov
izloŸiti podroŸje, ki me je najbolj navduçevalo, potem bi to bila zagotovo matematika.
Po osnovni çoli sem se odloŸila za gimnazijo na Ravnah, ali kar smo takrat imenovali
naravoslovno-matematiŸna usmeritev v srednji çoli. Tudi v srednji çoli sem konŸala prva dva letnika
z odliŸnim uŸnim uspehom. V drugem letniku pa so mi uŸitelji predlagali, da naj se prijavim na
mednarodno gimnazijo v Devinu v Italiji. Seveda je bila to enkratna prilo§nost. Po dolgi in te§ki
selekciji sem bila izbrana kot eden izmed dveh slovenskih dijakov, ki sta bila poslana na çolanje na
United World College of the Adriatic. Zoisova çtipendija je pripomogla k §epnini, za çolanje na
gimnaziji v Devinu pa je povsem zadoçŸala mednarodna çtipendija.
Poleg predmetov, ki smo jih lahko izbirali sami (v okviru doloŸenih restrikcij), je bilo obvezno
sodelovati v socialnem delu, pomagati pri delu na kolid§u, se ukvarjati z umetnostnim podroŸjem ter
biti dejaven v çportu. To pa çe ni vse: vsak teden smo se vsi dijaki in uŸitelji zbrali na
seminarjih o teoriji znanja, in na razpravah o aktualnih dogodkih po svetu. Mednarodna gimnazija pa
ima çe dosti drugih prednosti. Ena izmed teh je, da vsak dijak ohranja stik z maternim jezikom.
Glede na to, da je Devin v dvojeziŸnem slovensko-italijanskem obmoŸju, smo imeli Slovenci to
prednost, da je naça profesorica slovençŸine §ivela v Devinu. Tako smo normalno nadaljevali s
spopolnjevanjem v slovenski knji§evnosti. SoŸasno pa sem se spopolnila tudi v angleçŸini (ki je bila
naç uŸni jezik), italijançŸini in nemçŸini, tako da tekoŸe govorim in piçem v vseh teh treh tujih
jezikih.
Po dveh nepozabnih letih sem se odloŸila nadaljevati çolanje na univerzi. Sprejeta sem bila na Trent
University v Kanadi. OdloŸila sem se za çtudij na dveh fakultetah soŸasno, namreŸ na fakulteti za
matematiko in za raŸunalniçtvo. Dvojno diplomo sem konŸala leto dni predŸasno, bila vsa tri leta na
dekanovem Ÿastnem seznamu za izredne akademske uspehe ter bila na koncu çtudija nagrajena z nagrado
predsednika Symona za najboljçe rezultate med diplomanti na vseh naravoslovnih in tehniçkih
fakultetah na Trent University. SoŸasno, ob çtudiju, sem bila zaposlena kot svetovalka v
raŸunalniçkem laboratoriju ter kot asistentka profesorja za matematiko. Seveda sem se ukvarjala tudi
z razliŸnimi dejavnostmi, kot na primer madrigalsko pevsko skupino, malim nogometom in fotografijo.
Ker sem çolanje §elela nadaljevati, sem se prijavila na magistrski çtudij na çtevilnih univerzah po
svetu. Sprejeta sem bila na presti§no University of Cambridge v Angliji. Tako sem oktobra 1994
zaŸela magisterij iz raŸunalniçtva. FinanŸno me je po obljubljeni çtipendiji slovensko Ministrstvo
za znanost in tehnologijo pustilo na cedilu. Po dolgi bitki in pribli§no 300 poslanih proçnjah mi je
le uspelo zbrati potreben denar. Zahvaliti pa se moram starçem za njihovo zavzetost pri zbiranju
denarja v Sloveniji, in pa univerzi v Cambridgeu, ki je najveŸ pripomogla k çtipendiranju mojega
çtudija. V letu dni sem konŸala magistrski çtudij z magistrsko disertacijo: Hypertext Browsing of
Mathematical Theories. ZaŸela sem se ukvarjati çe z lonŸarstvom, ki me je popolnoma prevzelo. Ob
çtudiju in drugih konjiŸkih pa sem delala çe kot svetovalka v raŸunalniçkem laboratoriju.
Bolj zaradi osebnih interesov kot zaradi boljçih mo§nosti za zaposlitev sem se odloŸila za doktorski
çtudij. Sprejeta sem bila na fakulteto za umetno inteligenco na University of Edinburgh na ækotskem.
Fakulteta mi je dodelila tudi çtipendijo, ki krije 70 odstotkov vseh stroçkov çtudija za vsa tri
leta, kolikor doktorski çtudij tudi traja. Ostalo mi pomaga kriti Zoisova çtipendija, dopolnilna
çtipendija Slovenske znanstvene fondacije, in pa, upajmo, da britanska vlada. Tako sem oktobra 1995
priçla na ækotsko. Sem Ÿlanica raziskovalne skupine, ki se ukvarja z matematiŸnim razmiçljanjem, in
se imenuje "Mathematical Reasoning Group''. Tema raziskovalnega projekta, s katerim se ukvarjam, je
diagramatiŸno razmiçljanje in formalizacija le-tega, predlagani naslov za mojo doktorsko disertacijo
pa Automation of Diagrammatic Proofs in Mathematics'.
Poleg çtudija in vseh konjiŸkov, s katerimi se ukvarjam, izredno rada, kadar le morem, pridem domov
v Slovenijo. Vsako poletje sem opravljala razna poŸitniçka dela, in eno izmed teh je bil
multimedijski projekt na Institutu Jo§ef Stefan v Ljubljani, poleti leta 1994. Kakçna je vizija moje
slu§bene poti v prihodnosti? Mislim, da bi se najraje zaposlila na univerzi v Sloveniji kot
predavateljica, soŸasno pa nadaljevala raziskovanje na svojem znanstvenem podroŸju. Nadaljevati
§elim tudi sodelovanje z Institutom Jo§ef Stefan. Seveda pa je druga mo§nost zaposliti se v
industriji. Kot kvalificirana magistra (in Ÿez nekaj let doktorica) raŸunalniçtva, mislim, da je
mo§nosti za zaposlitev precej. Upajmo le, da bodo naçi delodajalci spoznali in izrabili moj
potencial. Navsezadnje pa ostane tudi misel o zaposlitvi v tujini. Po toliko letih zunaj Slovenije
tudi to postane mo§nost. Vsekakor imam domovino zelo rada, zato bom ostala v tesnem stiku z njo in
pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenske znanosti, pa Ÿe bom v Sloveniji ali na tujem.
URL: http://www.dai.ed.ac.uk/students/matejaj/
* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96284y.htm