* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Mateja Jamnik

2380 SLOVENJ GRADEC, TomçiŸeva 13
Telefon: (0602) 42 540
E-mail: matejaj@aisb.ed.ac.uk
URL naslov: http://www.dai.ed.ac.uk/students/matejaj/

University of Edinburgh (ækotska), umetna inteligenca - doktorski çtudij

ætudij bom predvidoma konŸala oktobra 1998. Delati si §elim predvsem v izobra§evanju - predavati na univerzi, istoŸasno pa nadaljevati z raziskovalnim delom v sodelovanju z Inçtitutom Jo§ef Stefan. Druga mo§nost je industrija, saj skoraj vsa podjetja potrebujejo kvalificirane ljudi s podroŸja raŸunalniçtva..
Moj dom je v Slovenj Gradcu, tam sem bila rojena. Osnovno çolo sem obiskovala v rojstnem kraju. Zelo hitro je postalo oŸitno, da moje zmo§nosti presegajo raven drugih otrok iste starosti. OdloŸitev starçev za preskok iz drugega v tretji razred osnovne çole je bila te§ka, vendar se je izkazala kot izredno dobra. Vseh sedem let sem konŸala z odliŸnim uŸnim uspehom. Poleg tega sem se ukvarjala çe z neçteto drugimi dejavnostmi. Bila sem predsednica pionirske organizacije, obiskovala sem glasbeno çolo, pela v pevskem zboru, tekmovala na tekmovanjih iz matematike, kemije... Na republiçkem matematiŸnem tekmovanju sem prejela zlato Vegovo priznanje. ¬e bi morala iz morja mojih interesov izloŸiti podroŸje, ki me je najbolj navduçevalo, potem bi to bila zagotovo matematika.

Po osnovni çoli sem se odloŸila za gimnazijo na Ravnah, ali kar smo takrat imenovali naravoslovno-matematiŸna usmeritev v srednji çoli. Tudi v srednji çoli sem konŸala prva dva letnika z odliŸnim uŸnim uspehom. V drugem letniku pa so mi uŸitelji predlagali, da naj se prijavim na mednarodno gimnazijo v Devinu v Italiji. Seveda je bila to enkratna prilo§nost. Po dolgi in te§ki selekciji sem bila izbrana kot eden izmed dveh slovenskih dijakov, ki sta bila poslana na çolanje na United World College of the Adriatic. Zoisova çtipendija je pripomogla k §epnini, za çolanje na gimnaziji v Devinu pa je povsem zadoçŸala mednarodna çtipendija.

Poleg predmetov, ki smo jih lahko izbirali sami (v okviru doloŸenih restrikcij), je bilo obvezno sodelovati v socialnem delu, pomagati pri delu na kolid§u, se ukvarjati z umetnostnim podroŸjem ter biti dejaven v çportu. To pa çe ni vse: vsak teden smo se vsi dijaki in uŸitelji zbrali na seminarjih o teoriji znanja, in na razpravah o aktualnih dogodkih po svetu. Mednarodna gimnazija pa ima çe dosti drugih prednosti. Ena izmed teh je, da vsak dijak ohranja stik z maternim jezikom. Glede na to, da je Devin v dvojeziŸnem slovensko-italijanskem obmoŸju, smo imeli Slovenci to prednost, da je naça profesorica slovençŸine §ivela v Devinu. Tako smo normalno nadaljevali s spopolnjevanjem v slovenski knji§evnosti. SoŸasno pa sem se spopolnila tudi v angleçŸini (ki je bila naç uŸni jezik), italijançŸini in nemçŸini, tako da tekoŸe govorim in piçem v vseh teh treh tujih jezikih.

Po dveh nepozabnih letih sem se odloŸila nadaljevati çolanje na univerzi. Sprejeta sem bila na Trent University v Kanadi. OdloŸila sem se za çtudij na dveh fakultetah soŸasno, namreŸ na fakulteti za matematiko in za raŸunalniçtvo. Dvojno diplomo sem konŸala leto dni predŸasno, bila vsa tri leta na dekanovem Ÿastnem seznamu za izredne akademske uspehe ter bila na koncu çtudija nagrajena z nagrado predsednika Symona za najboljçe rezultate med diplomanti na vseh naravoslovnih in tehniçkih fakultetah na Trent University. SoŸasno, ob çtudiju, sem bila zaposlena kot svetovalka v raŸunalniçkem laboratoriju ter kot asistentka profesorja za matematiko. Seveda sem se ukvarjala tudi z razliŸnimi dejavnostmi, kot na primer madrigalsko pevsko skupino, malim nogometom in fotografijo.

Ker sem çolanje §elela nadaljevati, sem se prijavila na magistrski çtudij na çtevilnih univerzah po svetu. Sprejeta sem bila na presti§no University of Cambridge v Angliji. Tako sem oktobra 1994 zaŸela magisterij iz raŸunalniçtva. FinanŸno me je po obljubljeni çtipendiji slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo pustilo na cedilu. Po dolgi bitki in pribli§no 300 poslanih proçnjah mi je le uspelo zbrati potreben denar. Zahvaliti pa se moram starçem za njihovo zavzetost pri zbiranju denarja v Sloveniji, in pa univerzi v Cambridgeu, ki je najveŸ pripomogla k çtipendiranju mojega çtudija. V letu dni sem konŸala magistrski çtudij z magistrsko disertacijo: Hypertext Browsing of Mathematical Theories. ZaŸela sem se ukvarjati çe z lonŸarstvom, ki me je popolnoma prevzelo. Ob çtudiju in drugih konjiŸkih pa sem delala çe kot svetovalka v raŸunalniçkem laboratoriju.

Bolj zaradi osebnih interesov kot zaradi boljçih mo§nosti za zaposlitev sem se odloŸila za doktorski çtudij. Sprejeta sem bila na fakulteto za umetno inteligenco na University of Edinburgh na ækotskem. Fakulteta mi je dodelila tudi çtipendijo, ki krije 70 odstotkov vseh stroçkov çtudija za vsa tri leta, kolikor doktorski çtudij tudi traja. Ostalo mi pomaga kriti Zoisova çtipendija, dopolnilna çtipendija Slovenske znanstvene fondacije, in pa, upajmo, da britanska vlada. Tako sem oktobra 1995 priçla na ækotsko. Sem Ÿlanica raziskovalne skupine, ki se ukvarja z matematiŸnim razmiçljanjem, in se imenuje "Mathematical Reasoning Group''. Tema raziskovalnega projekta, s katerim se ukvarjam, je diagramatiŸno razmiçljanje in formalizacija le-tega, predlagani naslov za mojo doktorsko disertacijo pa Automation of Diagrammatic Proofs in Mathematics'.

Poleg çtudija in vseh konjiŸkov, s katerimi se ukvarjam, izredno rada, kadar le morem, pridem domov v Slovenijo. Vsako poletje sem opravljala razna poŸitniçka dela, in eno izmed teh je bil multimedijski projekt na Institutu Jo§ef Stefan v Ljubljani, poleti leta 1994. Kakçna je vizija moje slu§bene poti v prihodnosti? Mislim, da bi se najraje zaposlila na univerzi v Sloveniji kot predavateljica, soŸasno pa nadaljevala raziskovanje na svojem znanstvenem podroŸju. Nadaljevati §elim tudi sodelovanje z Institutom Jo§ef Stefan. Seveda pa je druga mo§nost zaposliti se v industriji. Kot kvalificirana magistra (in Ÿez nekaj let doktorica) raŸunalniçtva, mislim, da je mo§nosti za zaposlitev precej. Upajmo le, da bodo naçi delodajalci spoznali in izrabili moj potencial. Navsezadnje pa ostane tudi misel o zaposlitvi v tujini. Po toliko letih zunaj Slovenije tudi to postane mo§nost. Vsekakor imam domovino zelo rada, zato bom ostala v tesnem stiku z njo in pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenske znanosti, pa Ÿe bom v Sloveniji ali na tujem.

URL: http://www.dai.ed.ac.uk/students/matejaj/
* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96284y.htm