* RZZ domača stran
* Zoisovi štipendisti - menu
*
Mateja Jamnik
2380 SLOVENJ GRADEC, Tomšičeva 13
Telefon: (0602) 42 540
E-mail: matejaj@aisb.ed.ac.uk
URL naslov: http://www.dai.ed.ac.uk/students/matejaj/
University of Edinburgh (Škotska), umetna inteligenca - doktorski študij
Študij bom predvidoma končala oktobra 1998.
Delati si želim predvsem v izobraževanju - predavati na univerzi, istočasno pa nadaljevati z raziskovalnim delom v
sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan. Druga možnost je industrija, saj skoraj vsa podjetja
potrebujejo kvalificirane ljudi s področja računalništva..
Moj dom je v Slovenj Gradcu, tam sem bila rojena. Osnovno šolo sem obiskovala v rojstnem kraju. Zelo
hitro je postalo očitno, da moje zmožnosti presegajo raven drugih otrok iste starosti. Odločitev
staršev za preskok iz drugega v tretji razred osnovne šole je bila težka, vendar se je izkazala kot
izredno dobra. Vseh sedem let sem končala z odličnim učnim uspehom. Poleg tega sem se ukvarjala še z
nešteto drugimi dejavnostmi. Bila sem predsednica pionirske organizacije, obiskovala sem glasbeno
šolo, pela v pevskem zboru, tekmovala na tekmovanjih iz matematike, kemije... Na republiškem
matematičnem tekmovanju sem prejela zlato Vegovo priznanje. Če bi morala iz morja mojih interesov
izločiti področje, ki me je najbolj navduševalo, potem bi to bila zagotovo matematika.
Po osnovni šoli sem se odločila za gimnazijo na Ravnah, ali kar smo takrat imenovali
naravoslovno-matematična usmeritev v srednji šoli. Tudi v srednji šoli sem končala prva dva letnika
z odličnim učnim uspehom. V drugem letniku pa so mi učitelji predlagali, da naj se prijavim na
mednarodno gimnazijo v Devinu v Italiji. Seveda je bila to enkratna priložnost. Po dolgi in težki
selekciji sem bila izbrana kot eden izmed dveh slovenskih dijakov, ki sta bila poslana na šolanje na
United World College of the Adriatic. Zoisova štipendija je pripomogla k žepnini, za šolanje na
gimnaziji v Devinu pa je povsem zadoščala mednarodna štipendija.
Poleg predmetov, ki smo jih lahko izbirali sami (v okviru določenih restrikcij), je bilo obvezno
sodelovati v socialnem delu, pomagati pri delu na kolidžu, se ukvarjati z umetnostnim področjem ter
biti dejaven v športu. To pa še ni vse: vsak teden smo se vsi dijaki in učitelji zbrali na
seminarjih o teoriji znanja, in na razpravah o aktualnih dogodkih po svetu. Mednarodna gimnazija pa
ima še dosti drugih prednosti. Ena izmed teh je, da vsak dijak ohranja stik z maternim jezikom.
Glede na to, da je Devin v dvojezičnem slovensko-italijanskem območju, smo imeli Slovenci to
prednost, da je naša profesorica slovenščine živela v Devinu. Tako smo normalno nadaljevali s
spopolnjevanjem v slovenski književnosti. Sočasno pa sem se spopolnila tudi v angleščini (ki je bila
naš učni jezik), italijanščini in nemščini, tako da tekoče govorim in pišem v vseh teh treh tujih
jezikih.
Po dveh nepozabnih letih sem se odločila nadaljevati šolanje na univerzi. Sprejeta sem bila na Trent
University v Kanadi. Odločila sem se za študij na dveh fakultetah sočasno, namreč na fakulteti za
matematiko in za računalništvo. Dvojno diplomo sem končala leto dni predčasno, bila vsa tri leta na
dekanovem častnem seznamu za izredne akademske uspehe ter bila na koncu študija nagrajena z nagrado
predsednika Symona za najboljše rezultate med diplomanti na vseh naravoslovnih in tehniških
fakultetah na Trent University. Sočasno, ob študiju, sem bila zaposlena kot svetovalka v
računalniškem laboratoriju ter kot asistentka profesorja za matematiko. Seveda sem se ukvarjala tudi
z različnimi dejavnostmi, kot na primer madrigalsko pevsko skupino, malim nogometom in fotografijo.
Ker sem šolanje želela nadaljevati, sem se prijavila na magistrski študij na številnih univerzah po
svetu. Sprejeta sem bila na prestižno University of Cambridge v Angliji. Tako sem oktobra 1994
začela magisterij iz računalništva. Finančno me je po obljubljeni štipendiji slovensko Ministrstvo
za znanost in tehnologijo pustilo na cedilu. Po dolgi bitki in približno 300 poslanih prošnjah mi je
le uspelo zbrati potreben denar. Zahvaliti pa se moram staršem za njihovo zavzetost pri zbiranju
denarja v Sloveniji, in pa univerzi v Cambridgeu, ki je največ pripomogla k štipendiranju mojega
študija. V letu dni sem končala magistrski študij z magistrsko disertacijo: Hypertext Browsing of
Mathematical Theories. Začela sem se ukvarjati še z lončarstvom, ki me je popolnoma prevzelo. Ob
študiju in drugih konjičkih pa sem delala še kot svetovalka v računalniškem laboratoriju.
Bolj zaradi osebnih interesov kot zaradi boljših možnosti za zaposlitev sem se odločila za doktorski
študij. Sprejeta sem bila na fakulteto za umetno inteligenco na University of Edinburgh na Škotskem.
Fakulteta mi je dodelila tudi štipendijo, ki krije 70 odstotkov vseh stroškov študija za vsa tri
leta, kolikor doktorski študij tudi traja. Ostalo mi pomaga kriti Zoisova štipendija, dopolnilna
štipendija Slovenske znanstvene fondacije, in pa, upajmo, da britanska vlada. Tako sem oktobra 1995
prišla na Škotsko. Sem članica raziskovalne skupine, ki se ukvarja z matematičnim razmišljanjem, in
se imenuje "Mathematical Reasoning Group''. Tema raziskovalnega projekta, s katerim se ukvarjam, je
diagramatično razmišljanje in formalizacija le-tega, predlagani naslov za mojo doktorsko disertacijo
pa Automation of Diagrammatic Proofs in Mathematics'.
Poleg študija in vseh konjičkov, s katerimi se ukvarjam, izredno rada, kadar le morem, pridem domov
v Slovenijo. Vsako poletje sem opravljala razna počitniška dela, in eno izmed teh je bil
multimedijski projekt na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, poleti leta 1994. Kakšna je vizija moje
službene poti v prihodnosti? Mislim, da bi se najraje zaposlila na univerzi v Sloveniji kot
predavateljica, sočasno pa nadaljevala raziskovanje na svojem znanstvenem področju. Nadaljevati
želim tudi sodelovanje z Institutom Jožef Stefan. Seveda pa je druga možnost zaposliti se v
industriji. Kot kvalificirana magistra (in čez nekaj let doktorica) računalništva, mislim, da je
možnosti za zaposlitev precej. Upajmo le, da bodo naši delodajalci spoznali in izrabili moj
potencial. Navsezadnje pa ostane tudi misel o zaposlitvi v tujini. Po toliko letih zunaj Slovenije
tudi to postane možnost. Vsekakor imam domovino zelo rada, zato bom ostala v tesnem stiku z njo in
pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenske znanosti, pa če bom v Sloveniji ali na tujem.
URL: http://www.dai.ed.ac.uk/students/matejaj/
* RZZ domača stran
* Zoisovi štipendisti - menu
*
Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96284y.htm