* RZZ doma~a stran * Zoisovi {tipendisti - menu *

Alenka Kepic

4208 [EN^UR, Pipanova 62
Telefon: (064) 41 135

Filozofska fakulteta v Ljubljani, A - slovenski jezik, A - primerjalna knji`evnost

Delati si `elim predvsem v zalo`ni{tvu (lektorstvo, uredni{tvo), izobra`evanju (profesorica).

Letos sem {tudentka ~etrtega letnika primerjalne knji`evnosti in sloven{~ine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kak{no pri~akovanje me je zaneslo na to {tudijsko pot? Osnovno {olo sem kon~ala v [en~urju in se vpisala na Srednjo dru`boslovno-jezikoslovno {olo v [kofji Loki (zdaj Gimnazija [kofja Loka), predvsem zaradi navdu{enja nad jeziki. @e od nekdaj se je moje zanimanje bolj nagibalo k dru`boslovju, ~eprav sem sku{ala koristno uporabljati tudi strogo racionalnost naravoslovnih predmetov, ki so trden temelj prodorne misli. V vseh {tirih letnikih srednje {ole sem bila odli~na in si s tem (pa ne zgolj s tem) prislu`ila Zoisovo {tipendijo. Po kon~ani srednji {oli sem obstala pred kopico `elja, med katerimi sem bila prisiljena izbirati. Tuji jeziki, filozofija, pedagogika, andragogika, sloven{~ina ali primerjalna knji`evnost. Kateri {tudij bi lahko izpolnil vse moje `elje? Odlo~ila sem se za {tudij na filozofski fakulteti, in sicer za sloven{~ino kot predmet A in primerjalno knji`evnost kot predmet B. Po prvem letniku sem si nakopi~ila {e nekaj izpitov ve~, saj mi je bilo dovoljeno primerjalno knji`evnost, po zaslugi visokega povpre~ja spremeniti v predmet A. In doslej mi {e ni bilo `al. Prav {tudijski program primerjalne knji`evnosti je poskrbel za to, da sem se, sicer obvezno, a kljub temu z veseljem, {e naprej ukvarjala s tujimi jeziki. Za pridobitev tega znanja pa sem poiskala tudi samosvoje poti. Dva poletna meseca sem pre`ivela v Londonu, da sem obiskovala {olo in hkrati pobli`e spoznala angle{ko kulturo in angle{ko `ivljenje. Tudi del leto{njih po~itnic nameravam pre`iveti v Londonu, obiskovala bom enomese~ni te~aj angle{~ine. Da pa ne bi ob tem povsem pozabila nem{kega jezika, sem se lani mesec dni spopolnjevala iz nem{~ine na Dunaju in v jesenskem semestru obiskovala 96-urni te~aj nem{~ine na Centru za tuje jezike v Ljubljani. Prav tako sem obiskovala kratek osve`itveni te~aj franco{~ine in pri tem trdno sklenila, da bom znanje franco{~ine izbolj{ala v naslednjem {tudijskem letu, ko naj bi imela kot absolventka precej ve~ ~asa (?).

Kljub {tudijskim obveznostim sem na{la ~as za sprostitev v {portu in dodatnih dejavnostih. Tako sem do lanskega leta igrala odbojko v tretji `enski republi{ki ligi, lani pa sem za~utila, da moram ob {tudiju, ki ponuja predvsem teoreti~no znanje, izrabiti ~as za pridobivanje prakti~nih izku{enj, saj bi le s tem lahko sledila svojemu na~elu: Le pogumno sprejemanje vsakr{enega izziva lahko ~loveku prinese znanje in samozavest. Oboje sku{am pridobivati z in{trukcijami sloven{~ine in angle{~ine, lektoriranjem diplomskih nalog in honorarnim lektorskim delom na Teleteksu RTV Slovenije. Hkrati sodelujem v slavsti~nem pevskem zboru Odmevanja, udele`ila sem se te~aja recenzij in te~aja retorike, igrala v lutkovni skupini ter pre`ivela tri tedne kot voditeljica v poletni koloniji. Pri vsem tem sku{am ~im bolj slediti trenutnemu kulturnemu dogajanju po gledali{kih odrih in kulturnih prireditvah ter povezati pridobljeno znanje na fakulteti z aktualnimi dogodki. Moj cilj je pridobiti ~im {ir{i pogled na jezikovno kulturo in slovenski kulturni prostor, Slovenijo v stiku s tujino in v stiku z lastno zgodovino. Vem, da {tudij lahko ponudi le kapljico tega znanja in pomeni zgolj spodbudo, a tudi to je dovolj za nekoga, ki je to pripravljen obogatiti s svojim delom.

Moja poklicna pri~akovanja so dvostranska. @elim delati v zalo`ni{tvu in v izobra`evanju. Dve dokaj razli~ni usmeritvi, ki pa ju povezuje moja `elja po utrjevanju zavedanja o na{i, slovenski kulturi, bodisi s knjigo kot nosilko kulturne zgodovine ali mladimi kot {e nepopisanimi oblikovalci prihodnje kulture. Na~in `ivljenja nas vse bolj sili k posplo{evanju in izena~evanju. Toda brez pristnosti in lastne izjemnosti se ~lovek, pa tudi narod, hitro porazgubi v neskon~ni ~love{ki mno`ici. Da bi se temu ognili, lahko za~nemo `e pri jeziku, pri prvemu po~elu vsake na{e misli. Druga~na in svobodnej{a bo, ~e bomo vedeli, zakaj in ~emu jo izre~emo po svoje.

Ne vem, kje bom na{la svoj poklicni pristan. A kjer koli `e, tam bom z veseljem in pripravljena na nenehno delo. Morje neznanja je neskon~no, ~e se tega le ho~e{ zavedati. In ~e ho~e{ to premagati ...

* RZZ doma~a stran * Zoisovi {tipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96249y.htm