* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Alenka Kepic

4208 æEN¬UR, Pipanova 62
Telefon: (064) 41 135

Filozofska fakulteta v Ljubljani, A - slovenski jezik, A - primerjalna knji§evnost

Delati si §elim predvsem v zalo§niçtvu (lektorstvo, uredniçtvo), izobra§evanju (profesorica).

Letos sem çtudentka Ÿetrtega letnika primerjalne knji§evnosti in slovençŸine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kakçno priŸakovanje me je zaneslo na to çtudijsko pot? Osnovno çolo sem konŸala v æenŸurju in se vpisala na Srednjo dru§boslovno-jezikoslovno çolo v ækofji Loki (zdaj Gimnazija ækofja Loka), predvsem zaradi navduçenja nad jeziki. ¦e od nekdaj se je moje zanimanje bolj nagibalo k dru§boslovju, Ÿeprav sem skuçala koristno uporabljati tudi strogo racionalnost naravoslovnih predmetov, ki so trden temelj prodorne misli. V vseh çtirih letnikih srednje çole sem bila odliŸna in si s tem (pa ne zgolj s tem) prislu§ila Zoisovo çtipendijo. Po konŸani srednji çoli sem obstala pred kopico §elja, med katerimi sem bila prisiljena izbirati. Tuji jeziki, filozofija, pedagogika, andragogika, slovençŸina ali primerjalna knji§evnost. Kateri çtudij bi lahko izpolnil vse moje §elje? OdloŸila sem se za çtudij na filozofski fakulteti, in sicer za slovençŸino kot predmet A in primerjalno knji§evnost kot predmet B. Po prvem letniku sem si nakopiŸila çe nekaj izpitov veŸ, saj mi je bilo dovoljeno primerjalno knji§evnost, po zaslugi visokega povpreŸja spremeniti v predmet A. In doslej mi çe ni bilo §al. Prav çtudijski program primerjalne knji§evnosti je poskrbel za to, da sem se, sicer obvezno, a kljub temu z veseljem, çe naprej ukvarjala s tujimi jeziki. Za pridobitev tega znanja pa sem poiskala tudi samosvoje poti. Dva poletna meseca sem pre§ivela v Londonu, da sem obiskovala çolo in hkrati pobli§e spoznala angleçko kulturo in angleçko §ivljenje. Tudi del letoçnjih poŸitnic nameravam pre§iveti v Londonu, obiskovala bom enomeseŸni teŸaj angleçŸine. Da pa ne bi ob tem povsem pozabila nemçkega jezika, sem se lani mesec dni spopolnjevala iz nemçŸine na Dunaju in v jesenskem semestru obiskovala 96-urni teŸaj nemçŸine na Centru za tuje jezike v Ljubljani. Prav tako sem obiskovala kratek osve§itveni teŸaj francoçŸine in pri tem trdno sklenila, da bom znanje francoçŸine izboljçala v naslednjem çtudijskem letu, ko naj bi imela kot absolventka precej veŸ Ÿasa (?).

Kljub çtudijskim obveznostim sem naçla Ÿas za sprostitev v çportu in dodatnih dejavnostih. Tako sem do lanskega leta igrala odbojko v tretji §enski republiçki ligi, lani pa sem zaŸutila, da moram ob çtudiju, ki ponuja predvsem teoretiŸno znanje, izrabiti Ÿas za pridobivanje praktiŸnih izkuçenj, saj bi le s tem lahko sledila svojemu naŸelu: Le pogumno sprejemanje vsakrçenega izziva lahko Ÿloveku prinese znanje in samozavest. Oboje skuçam pridobivati z inçtrukcijami slovençŸine in angleçŸine, lektoriranjem diplomskih nalog in honorarnim lektorskim delom na Teleteksu RTV Slovenije. Hkrati sodelujem v slavstiŸnem pevskem zboru Odmevanja, udele§ila sem se teŸaja recenzij in teŸaja retorike, igrala v lutkovni skupini ter pre§ivela tri tedne kot voditeljica v poletni koloniji. Pri vsem tem skuçam Ÿim bolj slediti trenutnemu kulturnemu dogajanju po gledaliçkih odrih in kulturnih prireditvah ter povezati pridobljeno znanje na fakulteti z aktualnimi dogodki. Moj cilj je pridobiti Ÿim çirçi pogled na jezikovno kulturo in slovenski kulturni prostor, Slovenijo v stiku s tujino in v stiku z lastno zgodovino. Vem, da çtudij lahko ponudi le kapljico tega znanja in pomeni zgolj spodbudo, a tudi to je dovolj za nekoga, ki je to pripravljen obogatiti s svojim delom.

Moja poklicna priŸakovanja so dvostranska. ¦elim delati v zalo§niçtvu in v izobra§evanju. Dve dokaj razliŸni usmeritvi, ki pa ju povezuje moja §elja po utrjevanju zavedanja o naçi, slovenski kulturi, bodisi s knjigo kot nosilko kulturne zgodovine ali mladimi kot çe nepopisanimi oblikovalci prihodnje kulture. NaŸin §ivljenja nas vse bolj sili k posploçevanju in izenaŸevanju. Toda brez pristnosti in lastne izjemnosti se Ÿlovek, pa tudi narod, hitro porazgubi v neskonŸni Ÿloveçki mno§ici. Da bi se temu ognili, lahko zaŸnemo §e pri jeziku, pri prvemu poŸelu vsake naçe misli. DrugaŸna in svobodnejça bo, Ÿe bomo vedeli, zakaj in Ÿemu jo izreŸemo po svoje.

Ne vem, kje bom naçla svoj poklicni pristan. A kjer koli §e, tam bom z veseljem in pripravljena na nenehno delo. Morje neznanja je neskonŸno, Ÿe se tega le hoŸeç zavedati. In Ÿe hoŸeç to premagati ...

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96249y.htm