* RZZ domača stran * Zoisovi štipendisti - menu *

Alenka Kepic

4208 ŠENČUR, Pipanova 62
Telefon: (064) 41 135

Filozofska fakulteta v Ljubljani, A - slovenski jezik, A - primerjalna književnost

Delati si želim predvsem v založništvu (lektorstvo, uredništvo), izobraževanju (profesorica).

Letos sem študentka četrtega letnika primerjalne književnosti in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kakšno pričakovanje me je zaneslo na to študijsko pot? Osnovno šolo sem končala v Šenčurju in se vpisala na Srednjo družboslovno-jezikoslovno šolo v Škofji Loki (zdaj Gimnazija Škofja Loka), predvsem zaradi navdušenja nad jeziki. Že od nekdaj se je moje zanimanje bolj nagibalo k družboslovju, čeprav sem skušala koristno uporabljati tudi strogo racionalnost naravoslovnih predmetov, ki so trden temelj prodorne misli. V vseh štirih letnikih srednje šole sem bila odlična in si s tem (pa ne zgolj s tem) prislužila Zoisovo štipendijo. Po končani srednji šoli sem obstala pred kopico želja, med katerimi sem bila prisiljena izbirati. Tuji jeziki, filozofija, pedagogika, andragogika, slovenščina ali primerjalna književnost. Kateri študij bi lahko izpolnil vse moje želje? Odločila sem se za študij na filozofski fakulteti, in sicer za slovenščino kot predmet A in primerjalno književnost kot predmet B. Po prvem letniku sem si nakopičila še nekaj izpitov več, saj mi je bilo dovoljeno primerjalno književnost, po zaslugi visokega povprečja spremeniti v predmet A. In doslej mi še ni bilo žal. Prav študijski program primerjalne književnosti je poskrbel za to, da sem se, sicer obvezno, a kljub temu z veseljem, še naprej ukvarjala s tujimi jeziki. Za pridobitev tega znanja pa sem poiskala tudi samosvoje poti. Dva poletna meseca sem preživela v Londonu, da sem obiskovala šolo in hkrati pobliže spoznala angleško kulturo in angleško življenje. Tudi del letošnjih počitnic nameravam preživeti v Londonu, obiskovala bom enomesečni tečaj angleščine. Da pa ne bi ob tem povsem pozabila nemškega jezika, sem se lani mesec dni spopolnjevala iz nemščine na Dunaju in v jesenskem semestru obiskovala 96-urni tečaj nemščine na Centru za tuje jezike v Ljubljani. Prav tako sem obiskovala kratek osvežitveni tečaj francoščine in pri tem trdno sklenila, da bom znanje francoščine izboljšala v naslednjem študijskem letu, ko naj bi imela kot absolventka precej več časa (?).

Kljub študijskim obveznostim sem našla čas za sprostitev v športu in dodatnih dejavnostih. Tako sem do lanskega leta igrala odbojko v tretji ženski republiški ligi, lani pa sem začutila, da moram ob študiju, ki ponuja predvsem teoretično znanje, izrabiti čas za pridobivanje praktičnih izkušenj, saj bi le s tem lahko sledila svojemu načelu: Le pogumno sprejemanje vsakršenega izziva lahko človeku prinese znanje in samozavest. Oboje skušam pridobivati z inštrukcijami slovenščine in angleščine, lektoriranjem diplomskih nalog in honorarnim lektorskim delom na Teleteksu RTV Slovenije. Hkrati sodelujem v slavstičnem pevskem zboru Odmevanja, udeležila sem se tečaja recenzij in tečaja retorike, igrala v lutkovni skupini ter preživela tri tedne kot voditeljica v poletni koloniji. Pri vsem tem skušam čim bolj slediti trenutnemu kulturnemu dogajanju po gledaliških odrih in kulturnih prireditvah ter povezati pridobljeno znanje na fakulteti z aktualnimi dogodki. Moj cilj je pridobiti čim širši pogled na jezikovno kulturo in slovenski kulturni prostor, Slovenijo v stiku s tujino in v stiku z lastno zgodovino. Vem, da študij lahko ponudi le kapljico tega znanja in pomeni zgolj spodbudo, a tudi to je dovolj za nekoga, ki je to pripravljen obogatiti s svojim delom.

Moja poklicna pričakovanja so dvostranska. Želim delati v založništvu in v izobraževanju. Dve dokaj različni usmeritvi, ki pa ju povezuje moja želja po utrjevanju zavedanja o naši, slovenski kulturi, bodisi s knjigo kot nosilko kulturne zgodovine ali mladimi kot še nepopisanimi oblikovalci prihodnje kulture. Način življenja nas vse bolj sili k posploševanju in izenačevanju. Toda brez pristnosti in lastne izjemnosti se človek, pa tudi narod, hitro porazgubi v neskončni človeški množici. Da bi se temu ognili, lahko začnemo že pri jeziku, pri prvemu počelu vsake naše misli. Drugačna in svobodnejša bo, če bomo vedeli, zakaj in čemu jo izrečemo po svoje.

Ne vem, kje bom našla svoj poklicni pristan. A kjer koli že, tam bom z veseljem in pripravljena na nenehno delo. Morje neznanja je neskončno, če se tega le hočeš zavedati. In če hočeš to premagati ...

* RZZ domača stran * Zoisovi štipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96249y.htm