* RZZ domača stran * Zoisovi štipendisti - menu *

Viljem Gogala

4000 KRANJ, J. Puharja 8
Telefon: (064) 328 924

Pravna fakulteta v Ljubljani, zunanjetrgovinsko pravo

Študij bom predvidoma končal avgusta 1996. Delati si želim predvsem pri zunanjetrgovinskih in drugih povezavah Slovenije s tujino (posebej z vzhodno in centralno Evropo).

Po uspešno končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo družboslovno in jezikovno šolo v Škofji Loki. Po zaslugi liberalnosti njenega učnega sistema mi je bilo omogočeno pospešeno izobraževanje na področjih, ki so me posebno zanimala. V tem času sem napredoval zlasti v znanju jezikov (učil sem se nemško, angleško, rusko, latinsko) in si obenem precej razširil obzorje splošnega znanja. Branje mi je postalo konjiček številka ena, s šestnajstimi leti sem se z nahrbtnikom in dvignjenim palcem prvič postavil ob cesto in se odpravil na dvomesečno pot v tujino. Evropa, Bližnji vzhod z Iranom, jugovzhodna Azija, ZDA, Rusija in kot zadnje - Zakavkazje z Gorskim Karabahom so bile le etape na osebni poti k večjemu svetovljanstvu, notranjemu razvoju in odprtosti k vsakomur. Jeziki so mi bili pri tem v veliko pomoč, potovanja pa dodatna spodbuda za njihovo učenje. V tretjem letniku srednje šole sem zmagal na republiškem tekmovanju v znanju ruščine, z večmesečnim bivanjem v Romuniji in Turčiji sem se naučil pogovornih temeljev obeh jezikov, ki mi omogočajo preprostejše sporazumevanje. Po odsluženju vojaščine v Subotici (1990/1991) sem se vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. V četrtem letniku sem izbral smer zunanjetrgovinsko pravo. V štirih letih študija sem vse izpite, razen enega, opravil že prvič, tako da bom avgusta 1996 diplomiral v rednem roku. Diplomsko nalogo z naslovom Ekonomski odnosi med Slovenijo in Rusijo, ki jo ravnokar dokončujem, sem večidel opravil v Moskvi. Med nekajmesečnim bivanjem v ruski prestolnici sem napravil več kot 50 pogovorov s slovenskimi in ruskimi gospodarstveniki, politiki in ekonomisti; to je doslej najbolj pogljobljena raziskava dvostranskih gospodarskih odnosov med državama sploh. S številnimi poznanstvi, ki sem jih tako sklenil, sem dodobra spoznal tudi praktično stran poslovanja slovenskih podjetij z ruskimi partnerji.

Ob študiju sem opravljal različna dela, bolj kot denar sem iskal novih izkušenj, ki jih bom potreboval v poklicnem življenju. Med najpomembnejša dela, ki sem jih doslej opravljal, bi uvrstil: štirimesečno poučevanje poslovne ruščine (Kadis, GPG) in prevajanje v ruščino na enotedenskem poslovnem potovanju v Ukrajino (HIPEC, d.o.o.), bil sem stalni zastopnik slovenske turistične agencije Altatours v Turčiji (poletje 1994), eno leto sem bil akviziter (1991) pri DZS in Slovenski knjigi, zbiral sem podatke za poslovni imenik (Slovenska knjiga) in se v letih 1994, 1995 in 1996 ukvarjal s časnikarstvom.

Med omenjenimi deli mi je najbliže prav časnikarstvo, saj še najbolj zadosti moji (verjetno prirojeni) vedoželjnosti, ki pa je soseda raziskovanju. Članke in feljtone, predvsem potopisne narave, sem doslej objavljal v osrednjih slovenskih revijah in časnikih: Mladini, Magu, Delu in njegovi Sobotni prilogi. Izseke iz svoje ekonomsko obarvane diplomske naloge objavljam v Gospodarskem vestniku.

Po končanem študiju se nameravam zaposliti na delovnem mestu, ki bi mi dopuščalo čim več samostojnosti. Menim, da zmorem dovolj samoiniciativnosti, samo da ni delo enolično in me ne omejuje pri izražanju ustvarjalnosti. Izziv najdevam v novem. Po zaslugi svoje gorenjske trme pri začetem delu vztrajam, dokler ga ne dokončam - zanj sem pripravljen prevzeti odgovornost. Ker sem že doslej opravljal najrazličnejša dela v tujini ali povezana z njo, bi tudi v prihodnje želel opravljati kaj podobnega. Moja študijska specializacija - zunanja trgovina - mi je pri tem seveda pomembna, čeprav ne edina usmeritev. Svojo kariero bi najrajši začel na področju sodelovanja z državami Vzhodne in Srednje Evrope, posebno z višegrajsko skupino. Sam to regijo, njen kulturni, gospodarski in politični razvoj, poznam še najbolje, saj sem v osmih letih potovanj obiskal že prav vse evropske članice nekdanjega SEV (razen pribaltskih držav). Nekatere med njimi sem obiskal že nekajkrat, velikokrat sem bil zlasti v Rusiji (skupno sem tam prebil deset mesecev) in Romuniji (tri mesece). Ob velikem pomanjkanju Slovencev, pripravljenih delati v tamkajšnjih razmerah, menim, da bodo moje dozdajšnje izkušnje in regionalna specializacija, nekoliko drugačna od uveljavljene, zanimiva za marsikatero slovensko podjetje, organizacijo ali inštitut, ki se želi tod poskusiti.

Doma uporabljam Windows 95, poznam temelje interneta. Tekoče govorim nemško, angleško in rusko.

* RZZ domača stran * Zoisovi štipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96243y.htm