* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Primo§ Kalu§a
4220 æKOFJA LOKA, Frankovo naselje 166
Telefon: (064) 633 142
E-mail: primoz.kaluza@fov.uni-mb.si
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, organizacijska informatika
ætudij bom predvidoma konŸal junija 1997.
Delati si §elim predvsem v mened§mentu, mened§mentu kadrovskih virov.
Osnovno çolo sem konŸal v ækofji Loki z odliŸnim uspehom, in to mi je pomenilo dobro podlago za
nadaljnje çolanje. V prostem Ÿasu sem se ukvarjal s çportom in taborniçtvom. Kot tabornik sem bil
med drugim tudi Ÿlan delegacije na Discovery '89 v Veliki Britaniji, kjer je iz vse tedanje domovine
lahko sodeloval le en vod çestih tabornikov. V tem letu sem opravil tudi vodniçki teŸaj. Ob çolskem
delu sem se stalno udele§eval raznih tekmovanj v znanju, in pri tem dosegal razliŸne uspehe: Vegova
priznanja, v osmem razredu pa sem bil drugi na obmoŸnem tekmovanju iz kemije in pozneje
çtiriindvajseti na republiçkem tekmovanju. Za uspeh na obmoŸnem tekmovanju iz kemije sem bil skupaj
z drugimi nagrajen tako, da sem se poleti lahko udele§il raziskovalnega tabora v Tr§iŸu; tam smo se
seznanili z mnogimi vedami, ki jih v osnovni çoli ni bilo v programu (geologija, geodezija,
raŸunalniçtvo idr.).
Za nadaljevanje çolanja sem si izbral Gimnazijo æentvid v Ljubljani, smer naravoslovno-matematiŸni
tehnik - zaradi dobre predstavitve na informativnem dnevu in zelo razvite raziskovalne dejavnosti.
Tam sem se vŸlanil v kemijski kro§ek, in mu ostal zvest vse do konca çolanja. Taborniçtvu in
aktivnemu çportu pa sem se moral odpovedati - tabornikom v prvem letniku zaradi izmeniŸnega pouka,
çportu pa zaradi poçkodbe kolen.
V drugem letniku sem se s çe çtirimi soçolci poskusil s prvo raziskovalno nalogo Vpliv medvoçke
industrije na reko Savo, pri kateri smo s fizikalno-kemijskimi metodami skuçali oceniti kakovostni
razred reke Save. Na podlagi prijave in dela pri tej nalogi sem bil izbran za poletni ekoloçki tabor
Brkini '90; popisovali smo divja odlagaliçŸa odpadkov in preuŸevali brkinske vasi (demografijo,
posest, idr.).
Naslednje leto smo trije Ÿlani kemijskega kro§ka izbrali raziskovalno nalogo Sora, vsebnost
kovinskih ionov in kisika, pri kateri smo analizirali stanje reke Sore od izvira do izliva. Z nalogo
smo se uvrstili na obmoŸno tekmovanje mladih raziskovalcev.
Zadnja raziskovalna naloga pa je bila Malva silvestris, z njo smo se uvrstili celo na republiçko
sreŸanje, kjer smo izide - najuŸinkovitejçi postopek za pripravo napitka in analizo vsebnosti mono-
in disaharidov - tudi uspeçno zagovarjali.
æolanje na gimnaziji sem konŸal s povpreŸnim prav dobrim uspehom, zadnji letnik pa z odliŸnim.
Ob izbiri çtudija sem razmiçljal, ali naj se odloŸim za medicino ali raŸunalniçtvo. Ker sem od
zgodnje mladosti §elel postati zdravnik, sem poskusil vpisati çtudij medicine, vendar na sprejemnem
izpitu nisem bil dovolj uspeçen. Zato sem se vpisal na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju,
smer organizacijska informatika, z mislijo da bom naslednje leto na medicini poskusil znova. ¦e
takoj v prvem letniku çtudija sem se vŸlanil v mednarodno çtudentsko organizacijo Aiesec. Kmalu sem
postal aktiven Ÿlan in se odloŸil, da misel na medicino dokonŸno opustim. ¦e v prvem letniku sem
postal predsednik lokalnega odbora v Kranju in ga vodil dve leti. V tem Ÿasu sem se nauŸil zelo
veliko praktiŸnih reŸi, kot so delo v skupini, vodenje organizacije, organiziranje in vodenje
projektov ipd., takçnih, ki jih formalni çtudij ne daje. Veliko veŸino omenjenega znanja in
spretnosti sem pridobil v delavnicah, ki jih je organiziral Aiesec, bodisi v Sloveniji ali v tujini,
vodili pa so jih domaŸi in tuji strokovnjaki; zadnji so vodili delavnice zmeraj v angleçŸini. Tako
sem v Aiesecu sodeloval pri organizaciji kongresa evropskih predsedstev Aieseca, ki je bil leta 1993
v Sloveniji. Istega leta sem se udele§il kongresa predsednikov Aieseca iz dr§av mediteranske
podregije, na katerem smo skuçali doseŸi sodelovanje v podregiji, vendar se to pozneje ni
uresniŸilo. Poglavitni dose§ki naçe ekipe v tem obdobju so ustanovitev druçtva Aiesec Kranj,
ustanovitev sponzorske skupine podjetij in s projekti (Top Job, Mali borzni seminar) ustvarjeno
dobro ime Aieseca Kranj. Ti uspehi so me spodbudili, da sem se priglasil za Ÿlana organizacijskega
odbora kongresa Aiesecovih predsedstev ameriçke regije, ki je bil avgusta 1995 v Ottawi (Kanada). Na
veliko veselje sem bil izbran in tako imel prilo§nost za novo mednarodno izkuçnjo; ta se ni konŸala
s kongresom, temveŸ se je nadaljevala z enomeseŸnim potovanjem po vzhodnem delu Kanade.
Vsi dotedanji uspehi v Aiesecu so me pripeljali do kandidature za predsednika Aieseca Slovenije.
Izvoljen sem bil in v maju 1996 prevzel dol§nosti. "Slu§bena" pot me je s slovensko delegacijo
pripeljala na svetovni Aiesecov kongres 1996 na Poljskem, tam smo se pripravljali na delo
predsedstva in izmenjevali izkuçnje s starimi in novimi prijatelji, hkrati pa nadaljevali razvoj
organizacije Aieseca.
V letu, ki je pred nami, se bom tako v okviru delovnih naŸrtov Aieseca ukvarjal s tematskima
podroŸjema Visoko izobra§evanje in uŸenje ter Informacijska tehnologija in dru§ba, v upravljalnem
delu pa me skupaj s sodelavci Ÿaka naloga - finanŸna in organizacijska stabilnost Aieseca Slovenije.
Ker Aiesecovo delo ni omejeno z dr§avnimi mejami, se bom udele§il kongresa evropskih predsedstev v
Tuniziji, kongresa sredozemskih predsednikov in sestanka predsednikov Aieseca v Argentini.
V Aiesecu zagovarjamo naŸela uŸeŸe se organizacije in posameznikovega razvoja, za to pa sta potrebna
nenehna dejavnost in uŸenje Ÿlanov. V dozdajçnjem delu se je izkazalo kot zelo dobro, da aktivno
obvladam angleçŸino in nemçŸino; naŸrtujem pa çe uŸenje çpançŸine.
V sporazumevanju s svetom §e od zaŸetka çtudija uporabljam e-mail, in to je tudi posledica mojega
ljubiteljskega ukvarjanja z raŸunalniçtvom. Poznam in znam uporabljati tudi veŸino uporabniçkih
programov v okoljih Windows in DOS; spoznavam pa tudi okolja Unix in Vax-Vms.
Moje dozdajçnje "delovne" izkuçnje so delo v proizvodnji v podjetjih Jelovica in Gorenjska
predilnica. Obvezni delovni praksi v Ÿasu gimnazije sem opravljal na Inçtitutu Jo§ef Stefan v
Ljubljani, med çtudijem sem eno leto delal tudi kot noŸni vzgojitelj v dijaçkem domu. Navsezadnje pa
sem §e Ÿetrto leto dejaven v Aiesecu.
Prihodnost? Diplomirati nameravam do junija 1997; potem pa bom poskusil sreŸo v Aiesecovem programu
za izmenjavo praks. Zaposlil bi se rad na organizacijskem podroŸju, znanje iz informatike, izkuçnje
in mednarodna poznanstva iz Aieseca pa mi bodo pri delu v pomoŸ. S prihodnjim delodajalcem, ki je za
zdaj çe neznan, se bom poskuçal dogovoriti o mo§nostih podiplomskega çtudija mened§menta ali
mened§menta kadrovskih virov.
* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96220y.htm