* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Borut Cvetko

9250 GORNJA RADGONA, Podgrad 22
Telefon: (069) 61 617

Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru, marketing

ætudij bom predvidoma konŸal oktobra 1996. Delati si §elim predvsem v oglaçevanju, marketingu, prodaji.

Osnovno çolo sem obiskoval v Gornji Radgoni. KonŸal sem jo precej uspeçno. V çoli sem sodeloval v dramskem, raŸunalniçkem in planinskem kro§ku, pa tudi na tekmovanjih Vesele çole sem dosegal dobre uspehe. Dobival sem priznanja na tekmovanjih iz matematike ter slovenskega in nemçkega jezika.

Ob koncu osemletke je bilo raŸunalniçtvo veda, ki je obetala najveŸji razvoj. Za vpis na srednjo çolo z raŸunalniçkim programom so priporoŸali zmo§nosti logiŸnega razmiçljanja in smisel za organizacijo. OdloŸil sem se, da se bom vpisal na Srednjo raŸunalniçko çolo v Mariboru. æolo sem konŸal brez te§av in opravil zakljuŸni izpit s prav dobrim uspehom. Med çolanjem na srednji çoli sem se udele§il takrat çe republiçkega tekmovanja iz nemçkega jezika in osvojil prvo mesto med uŸenci tehniçkih çol.

Moram pa priznati, da sem bil malce razoŸaran nad kakovostjo predavanih raŸunalniçkih predmetov (z nekaj redkimi izjemami), saj imam obŸutek, da sem obiskoval gimnazijski program.

Ne preveŸ odloŸno sem se vpisal na Tehniçko fakulteto v Mariboru, smer raŸunalniçtvo. Kaj hitro sem spoznal, da to ni poklic, ki bi mi v prihodnosti prinesel veselje, Ÿeprav sem opravil izpite na fakulteti uspeçno.

Veliko bolj zavzeto sem se lotil çtudija na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Uspeçno sem opravil sprejemni izpit, po uspeçno konŸanih prvih dveh semestrih pa sem se odloŸil za integralni çtudij na smeri za visokoçolski çtudij; zato sem moral opraviti çe dva semestra s sploçnimi ekonomskimi predmeti. æele nato smo se odloŸali o çtudijski smeri. Ker so mi v drugem letniku, ki nam je nakazal mogoŸe smeri nadaljnjega çtudija, najbolj ustrezali marketinçki predmeti, sem se naroŸil na revijo Marketing Magazin, da bi tako bolje spoznal to poslovno podroŸje. Prebiral sem tudi razne druge domaŸe in tuje revije, ki so imele kaj skupnega s tr§enjem, komuniciranjem, pa tudi s financami. Tako odloŸitev za vpis na smer marketing ali tr§enje v tretjem letniku nikakor ni bila nakljuŸna.

Predmeti, ki smo jih posluçali, so bili zanimivi, usmerjeni v prakso, in to jih je naredilo çe zanimivejçe. ækoda je le, da nismo v okviru çtudijskega programa posluçali dveh tujih jezikov. Sam sem poleg nemçkega çe najbolj pogreçal angleçkega, ki sem se ga uŸil §e v srednji çoli. Zdaj se uŸim ta jezik poleg italijanskega in samostojno dopolnjujem znanje. Moj cilj je aktivno obvladati te tri tuje jezike. V petem semestru sem pri predmetu politika podjetja sodeloval pri projektu Podjetniçke zamisli, in tako smo s soçolci ustanovili fiktivno podjetje. Po ocenjevanju in zagovoru pred razliŸnimi komisijami iz prakse in fakultete smo se uvrstili med prvo tretjino udele§enih ekip. Motilo me je, da ocenjevalci nekako niso hoteli najbolje sprejeti naçe zamisli. Ker je bila naça dejavnost za Slovenijo novost, za nas çtudente pa çe posebno primerna smo priŸakovali veliko veŸ podpore.

ætudijske obveznosti opravljam sproti. Z ocenami sem zadovoljen, Ÿeprav nisem med najboljçimi. O objektivnosti ocenjevanja bi kazalo razpravljati, zato tudi drugih ne sodim po njihovih ocenah. Najboljçe ocene niso pogoj za uspeh, so pa sredstvo, ki omogoŸa vstop v poslovno §ivljenje in uresniŸitev §ivljenjskih ciljev, kot so uspeçna kariera, delo v dobrem podjetju, ipd.

V prostem Ÿasu zbiram izkuçnje in se dodatno izobra§ujem, predvsem v osebni prodaji, psihologiji porabnikov, grafiŸnem oblikovanju...

Obvezno prakso v srednji çoli sem opravil v nekdanjem podjetju Elrad v Gornji Radgoni in v Radenski iz Radencev, kjer sem delal vse, le z raŸunalniki ne.

Med poŸitnicami sem veŸkrat delal na Pomurskem sejmu, in si nabral obilo izkuçenj pri delu z ljudmi. Tudi delo natakarja poznam, saj sem ga veŸkrat opravljal v Avstriji, v Gradcu, in si pri tem spopolnil znanje nemçkega jezika. Delal sem tudi v NemŸiji, v podjetju Reebok, in tam spoznal ves postopek spravila çportnega Ÿevlja in druge opreme iz skladiçŸa na trg. Delal sem kot trgovski potnik.

Ob çtudiju pomagam oŸetu v njegovem podjetju. Tako si nabiram dragocene izkuçnje, te mi pomagajo pri çtudiju, zelo uparabne pa bodo tudi za prihodnje delo.

Po predavanjih v osmem semestru, ki jih zdaj posluçam, §elim Ÿimprej diplomirati, potem pa me Ÿaka çe slu§enje vojaçŸine.

Moj konjiŸek je çport, predvsem kolesarjenje in tenis, urim se tudi v osebni prodaji raznih izdelkov, predvsem tistih, ki si jih zamislim sam ali s kolegico; izpeljeva tudi njihovo izdelavo, predstavitev na terenu, prodajo kupcem in popravila.

Zelo rad potujem, saj se tako veliko nauŸim, predvsem pravilnega ravnanja v nevsakdanjih okoliçŸinah in razliŸnih kulturah.

Rad bi se zaposlil v oŸetovem podjetju, ki ga tudi najbolje poznam in z njim tudi od zaŸetka §ivim. Ker sem dokaj samostojen, pa bi se z veseljem zaposlil v vsakem podjetju, kjer bi lahko zaupane naloge opravljal dovolj svobodno, da bi pokazal svoje zmo§nosti in izkuçnje.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96177y.htm