* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Helena Sera§in

1234 MENGEæ, KidriŸeva 69, Trzin

Filozofska fakulteta v Ljubljani, A - bibliotekarstvo, B - umetnostna zgodovina

Delati si §elim predvsem v raziskovanju na podroŸju bibliotekarstva.
Z odliŸnim uspehom konŸano çolanje na Osnovni çoli Ketteja in Murna v Ljubljani sem nadaljevala na be§igrajski Srednji naravoslovno-matematiŸni çoli in ga v çolskem letu 1988/89 konŸala z dobrim uspehom. ¦e v srednji çoli sem pokazala zanimanje za raziskovalno delo, saj sem se udele§ila dveh raziskovalnih taborov, ki ju je çola organizirala v Kubedu. V Ÿetrtem letniku sem na drugem sreŸanju mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanskega obmoŸja Zaupajmo v lastno ustvarjalnost v skupini za umetnostno zgodovino dobila drugo nagrado Grad Lo§e - Leutenburg.

V çtudijskem letu 1990/91 sem se na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisala na Oddelek za bibliotekarstvo (predmet A) ter umetnostno zgodovino (predmet B, nepedagoçka smer). Ker pa me je çtudij umetnostne zgodovine moŸno pritegnil, sem kljub veŸji zahtevnosti vzporednega çtudija dveh glavnih predmetov tudi çtudij umetnostne zgodovine vpisala kot predmet A, nepedagoçko smer.

ætudij na Oddelku za bibliotekarstvo sem konŸala §e februarja letos z diplomsko nalogo Nastanek in razvoj knji§nic Filozofske fakultete v Ljubljani. Na arhivskih virih temeljeŸe delo lahko rabi kot eno od izhodiçŸ pri pripravi novega univerzitetnega knji§niŸnega sistema v Ljubljani, prinaça pa tudi gradivo za nadaljnje preuŸevanje tega segmenta zgodovinskega razvoja bibliotekarstva v Sloveniji.

Poleg obvezne delovne prakse v Knji§nici Be§igrad ter Narodni in univerzitetni knji§nici (NUK) v Ljubljani sem si nekaj delovnih izkuçenj pridobila tudi kot demonstratorka v knji§nici Oddelka za umetnostno zgodovino. Praksa v NUK-u je obsegala tudi teŸaj COBISS-a za vnos monografskih publikacij, pri izdelavi pisnih izdelkov pa §e ves Ÿas uporabljam raŸunalnik (Winword 6.0). Med çtudijem sem se seznanila tudi z organizacijo dela v zalo§bi DZS v Ljubljani.

ætudijski program tega oddelka zahteva opravljanje izpitov iz dveh tujih jezikov, pri tem sem izbrala nemçŸino (znanje tega jezika sem si skuçala spopolniti tudi na teŸaju v NemŸiji) in francoçŸino, dodatno pa sem opravila izpit iz aktivnega znanja angleçkega jezika.

V Centru za tuje jezike v Ljubljani konŸujem tretjo stopnjo italijançŸine. Znanje tega jezika mi zelo koristi pri pripravi druge diplomske naloge z delovnim naslovom Vile 17. in 18. stoletja na Goriçkem, s katero nameravam po opravljenih diplomskih izpitih konŸati çtudij tudi na Oddelku za umetnostno zgodovino.

Med çtudijem na tem oddelku sem sodelovala pri raziskovalnem projektu Gotika v Sloveniji, z umetniçkimi stvaritvami zunaj meja naçe de§ele pa sem se seznanila z udele§bo na terenskih vajah ter daljçimi "ekskurzijami" med semestralnimi poŸitnicami. S prilo§nostnim delom v ljubljanskem Mestnem muzeju in Moderni galeriji v Ljubljani sem si nabrala nekaj izkuçenj z urejanjem muzejske in galerijske dokumentacije (vnos podatkov v raŸunalniçko podatkovno zbirko Umetnik). Morda se mi bo nekoŸ v prihodnosti ponudila prilo§nost za organizacijo priprave in izdelavo slovenskega tezavra za podroŸje umetnostne zgodovine, saj bi tovrstno pomagalo koristilo pri vnosu podatkov v knji§niŸni online bibliografski sistem (COBISS/OPAC) pa tudi pri vnosu in iskanju podatkov v morda nekoŸ izvedljivi slovenski muzejski online dokumentacijski bazi podatkov.

¦e od vsega zaŸetka skuçam biti dejavna na obeh podroŸjih çtudija, saj so mo§nosti za raziskovalno delo skoraj neomejene. Oboje namreŸ lahko zdru§ujem kot bibliotekarka specialistka za umetnostno zgodovino ali kot umetnostna zgodovinarka - dokumentalistka in informatiŸarka. Prednost dajem bibliotekarstvu, saj se stroka, zlasti na raziskovalnem podroŸju, çele uveljavlja. Z nadaljevanjem raziskovalnega dela in s podiplomskim çtudijem bi rada konŸala raziskavo o nastanku knji§nic ljubljanske univerze ter tudi sicer po svojih najboljçih moŸeh pripomogla k nadaljnjemu razvoju bibliotekarske stroke pri nas.

Bibliografija:

1. Kubed 1989, 1990. Zbornik poroŸil. - Ljubljana: Raziskovalna enota Gimnazije Be§igrad, 1993, 89 str.

2. Sv. Jakob, starejçi V: Gotika v Sloveniji. - Ljubljana: Narodna galerija, 1995, str. 196 - 197 (Katalog razstave).

3. Sv. Jakob starejçi V: Gotika na Kozjanskem z izbranimi kosi plastike in slikarstva. - Podsreda: Zavod Spominski park TrebŸe, 1995, str. 27 - 29 (Katalog razstave).

4. Lo§e pri Vipavi - grad ali vila? - Goriçki letnik 20 - 21, 1993 - 1994, str. 71 - 103.

5. Vloga §upana Ivana Hribarja pri ustanovitvi dveh Ljubljanskih knji§nic. - Knji§nica 40, 1996 (v pripravi).
* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96135y.htm