* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Bla§ Zgaga

1215 MEDVODE, ækofjeloçka cesta 23
Telefon: (061) 614 783
E-mail: zgaga@delo.si

Fakulteta za dru§bene vede v Ljubljani, sociologija- analitsko-teoretska smer

¦e kot majhnega me je mati oznaŸila za izjemno trmastega in vztrajnega otroka. ¬eprav takrat çe nisem razumel njenih besed, lahko danes reŸem, da je imela v marsiŸem prav. V tem, da sem §e kot majhen imel opazno lastnost (za nekatere je napaka, za druge vrlina) - da ne znam dr§ati jezika za zobmi. ¬e vidim, da gre kaj narobe oziroma imam o Ÿem svoje mnenje, ga zagovarjam, in mojo obrambo je moŸ prebiti le z armiranimi argumenti.

Po nekaj letih brezskrbnega otroçtva se je oŸe domislil, da bi çel §e s çestimi leti v osnovno çolo. Dr§avne ustanove pa so imele z mano drugaŸne naŸrte. Ker sem slabo sliçal - pri treh letih mi je zaradi pljuŸnice zdravnik dal streptomicin, katerega stranski uŸinek je poçkodba sluçnega §ivca, in to imam çe danes - so me §eleli dati v çolo s prilagojenim programom. K sreŸi me je oŸe s svojo voljo in vztrajnostjo reçil pred verjetno in veŸno stigmatiziranostjo.

Tako sem pristal v osnovni çoli v rojstni Preski pri Medvodah, v kateri sem çe najraje igral nogomet. V prvem, drugem in Ÿetrtem razredu sem bil celo odliŸen, sicer pa mi formalni uspeh §e takrat ni pomenil veliko. Zelo rad sem risal in slikal, uŸiteljica Nika BerŸiŸ me je vztrajno spodbujala k ustvarjanju, peljala me je tudi na nekaj ekstemporov (Raçica). A vseeno sem se ji (ne vem, ali na sreŸo ali na §alost) izneveril in se vpisal na naravoslovno-matematiŸno çolo v æentvidu, ki je bila paŸ najbli§e mojemu domu. Nekaj Ÿasa sem §elel na "elitno" Be§igrajsko, a ko sem videl tamkajçnje dijake sem si hipoma premislil.

V prvem in drugem letniku sem se çe najveŸ ubadal z matematiko in fiziko. Razna çolska tekmovanja iz matematike, kemije, latinçŸine in podobno me niso pritegnila. Raje sem se posveŸal razikovalnim nalogam. Zavoljo moje çe bolj naravoslovne usmerjenosti sem raziskoval in pekel superprevodnike, risal krivulje sija eklipsnih spremenljivk in programiral simulacijo vrtenja dveh zvezd okrog skupnega te§içŸa. Z mojim osebnim razvojem in pod moŸnim vplivom profesorja zgodovine Jaça KordiŸa in profesorice umetnostne vzgoje, samoupravljanja, sociologije, itn. Jane Ratkai-IliŸ pa sem se nenadoma preusmeril.

Po branju raznih filozofov so mi zrasli dolgi lasje, Klub K4 mi je postal drugi dom, predmet mojega raziskovanja pa so postale popolnoma druge stvari. Avtoçtop. V çolo in domov sem vedno çtopal. Tako sem sklenil, da je treba to "terro incognito" malce bolje socioloçko analizirati, in to tudi storil.

Vse çtiri naloge so bile med najboljçimi na svojem podroŸju, çe posebno zadnja pa mi je spremenila §ivljenjske naŸrte. V srednji çoli sem se ubadal tudi s politiŸno-sindikalnimi zadevami. Izvolili so me za podpredsednika Zveze gimnazijcev Slovenije, tako da sem z veseljem organiziral dijaçke demonstracije, s katerimi smo skoraj zruçili ministra Venclja, na lastni çoli pa se mi je zdelo çe najbolje, ko smo nekaj Ÿasa dr§ali ravnatelja v çahu z naçimi devetimi dijaçkimi glasovi (bil sem predsednik çolske dijaçke organizacije). Iztekal se mu je mandat in je moral na vnoviŸne volitve, bil je izjemno prijazen, ko ni bilo nobenega resnega protikandidata in smo ga vseeno izvolili, pa je takoj pokazal zobe. Bil sem tudi Ÿlan izvrçilnega odbora Mladih liberalnih demokratov. ¬eprav mi nekateri danes oŸitajo politiŸno pripadnost, te izkuçnje çe danes ne ob§alujem, saj sem imel prilo§nost od blizu videti delovanje neke politiŸne stranke. V njih so po navadi ali tisti, ki jim v §ivljenju in stroki ni niŸ uspelo, ali pa hipernarcistiŸni povzpetniki. Zato sem politiko rade volje obesil na klin.

¦elja, da bi postal nekakçen mened§er - vzporedno sem vpisal ekonomijo in sociologijo in v roku izdelal prvi letnik na obeh çtudijih - se mi ni uresniŸila. Ugasnila mi jo je moja raziskovalna naloga o avtoçtopu. O njej mi je uspelo objaviti Ÿlanek v Sobotni prilogi Dela, nato sem po prvem letniku çtudija zaŸel çe honorarno delati v notranjepolitiŸni redakciji Dela.

Tako se zdaj §e tri leta zabavam z raznimi eminencami, razkrivam njihove nepravilnosti, specializiral sem se veŸidel na çtudente, opraviti pa sem imel tudi z nekaterimi slovenskimi ministri, poslanci in dr§avnimi sekretarji.

Zaradi tega "§ivljenjskega nakljuŸja" sem opustil ekonomijo (mogoŸe bom nekoŸ le çel na MBA), izgubil nekaj let idealiziranega mladostniçkega pogleda na svet (tega mi je çe najbolj §al), pridobil pa sem si triletne delovne izkuçnje.

Ravno zdaj konŸujem Ÿetrti letnik sociologije analitsko-teoretske smeri, moja ocena je na moje preseneŸenje zmeraj krepko nad osem, v zadnjem letniku celo devet. Po diplomi, ki jo nameravam napisati v prihajajoŸem çolskem letu, bom paŸ razmislil, kaj bom v §ivljenju poŸel.

Sicer mi je napovedovanje ali priŸakovanje lastne prihodnosti zelo nehvale§no opravilo, ker §ivljenje tako ali tako vse obrne po svoje. Po eni strani mi je na Delu zelo vçeŸ, po drugi bi se rad spustil v akademsko kariero in za uvod vpisal magisterij (çe najraje v tujini), po tretji pa postal nekakçen mened§er. Kaj vem, mogoŸe bom postal umetnik pod kakçnim ljubljanskim mostom.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96127y.htm