* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Anita Maver

1270 LITIJA, CKS 16

Filozofska fakulteta v Ljubljani, A - çpançŸina, B - etnologija

Delati si §elim predvsem v kulturi, turizmu, diplomaciji, prevajalstvu.

Ne vem pravzaprav, zakaj sem se po konŸani osnovni çoli odloŸila, da bom nadaljevala çolanje na Srednji dru§boslovni çoli v Ljubljani, saj mi naravoslovje ni povzroŸalo preglavic. Tudi ne vem, kaj me je gnalo, da sem se odloŸila za çtudij çpançŸine in etnologije. No, çpançŸine sem se uŸila çtiri leta in znanje jezikov se mi zdi zelo pomembno, saj omogoŸa sporazumevanje z ljudmi, ki prihajajo iz "drugega sveta", ljudje pa naj bi se med seboj sporazumevali in povezovali in tako odpravljali predsodke, ki jih pogosto gojimo do "drugaŸnih" od nas. In etnologija? O etnologiji v srednji çoli nisem vedela veliko. Ime zveni uŸeno in nerazumljivo, pa je vendar tako blizu nam, ljudem. To je veda o ljudski kulturi in naŸinu §ivljenja ljudi, so mi povedali.

Med çtudijem pa sem spoznala, da çtudij etnologije ne pomeni le strogo kopiŸenje podatkov, temveŸ da etnologi s svojim znanjem in s svetovanjem lahko pripomorejo k boljçemu, bolj kakovostnemu naŸinu §ivljenja ter zdravemu odnosu do kulture in kulturne dediçŸine. Ali natanŸneje, da volovska vprega in lojtrnik nista primerna za dekoracijo neke gostilne, da kmeŸka ohcet ne spada v mesto, temveŸ da vse to spada v svoje primarno okolje - v tem primeru sta to kmeŸko gospodarsko poslopje in pode§elje. Prav tako bi se morali zavedati, da §ivljenje teŸe naprej in da se vse "staro" spreminja, da nekaterih navad ne moremo ohraniti po sili, lahko pa jih shranimo in dokumentiramo za naslednje rodove. Hkrati pa moramo zasledovati tudi nove ali spremenjene kulturne sestavine, saj so tudi le-te del naçega vsakdanjega §ivljenja.

Etnologija se lahko povezuje tudi z drugimi vedami, na primer z arhitekturo, umetnostno zgodovino, zgodovino, psihologijo in celo kriminologijo, kot sem lahko spoznala na çestmeseŸnem çtudijskem spopolnjevanju na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na univerzi v Utrechtu na Nizozemskem. Tudi çpanska in latinskoameriçka kultura sta mi postali bli§ji, saj sem tam posluçala predavanja o §ivljenju in kulturi v Ju§ni Ameriki in zdaj poŸasi zaŸenjam razumeti, zakaj je njihova literatura drugaŸna, magiŸna. Pri svojem delu bi rada uporabila znanje çpançŸine, angleçŸine in nizozemçŸine. NizozemçŸino sem se tri leta fakultativno uŸila pri nizozemskem lektorju na filozofski fakulteti v Ljubljani, na Nizozemskem pa sem iz tega jezika opravila dr§avni izpit.

¦elim si dela z ljudmi, dela v kulturi, turizmu, morda v diplomaciji, rada bi prevajala literaturo iz çpançŸine in predvsem iz nizozemçŸine, ki pri nas çe ni tako znana. Zbli§evati svetove. In odpravljati predsodke in stereotipe, ki smo jih ljudje polni.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96114y.htm