* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Martina MerslaviŸ
8250 BRE¦ICE, BohoriŸeva 19
Telefon: (0608) 62 940
E-mail: martina.merslavic.@pristop.si
Fakulteta za dru§bene vede v Ljubljani, novinarstvo-tr§no komuniciranje
ætudij bom predvidoma konŸala decembra 1996.
Delati si §elim predvsem v novinarstvu (zunanja politika), tr§nem komuniciranju, odnosih z javnostmi.
¦ivljenjepis, ki ga pravkar berete, ni navaden curriculum vitae. Tudi njegov namen je malo çirçi kot
le seznanjanje morebitnih delodajalcev z zanje pomembnimi dogodki na moji §ivljenjski poti. Zato pri
pisanju ne navajam samo suhoparnih podatkov, temveŸ §elim, da bi besedilo razumeli kot izraz moje
osebnosti, znanja in §ivljenjskih naŸel.
Moja strokovna pot se je zaŸela §e v bre§içki osnovni çoli, kjer sem bila ena boljçih uŸenk, znana
predvsem po veliki ljubezni do pisanja. Morda je zaŸetek pomenilo prav sodelovanje pri çolskem
glasilu Utrinki, tiskanem çe na ciklostil, v katero sem pisala vse mogoŸe - med drugim tudi §e
uvodnike.
V srednji naravoslovno-matematiŸni çoli v Bre§icah pa se je bolj kot ljubezen do pisanja in
dru§boslovnih predmetov kazalo moje zanimanje za tuje jezike in - s tem povezano - za potovanja. V
katerem poklicu lahko Ÿlovek bolje zdru§i ti dve nagnjenji kot v Ÿasnikarstvu? sem se vpraçevala v
ni§jih letnikih ob po§iranju knjig Mitje Merçola in Janeza ¬uŸka. OdloŸitev, da se poskusim v tem
izzivov polnem poklicu, je torej priçla kar nekako sama od sebe, brez negotovosti, da morda le ni
povsem pravilna. Tretji letnik srednje naravoslovno-matematiŸne çole sem konŸala z odliŸnim uspehom
in s potrjenim aran§majem za enoletno bivanje v ZDA - tam naj bi obiskovala tudi zadnji letnik
srednje çole.
Torej: v ZDA sem pripotovala predvsem z veliko radovednosti in odloŸena, da svoje bivanje pri
ameriçki dru§ini in pouk v Ÿetrtem letniku Farragutske srednje çole (Knoxville, Tennessee) vzamem
kot pozitivno §ivljenjsko izkuçnjo in prilo§nost, da postanem samostojna, zrela mlada oseba. V çoli
ni bilo te§av: poglobila sem predvsem znanje angleçŸine in se nauŸila, da biti "grebator" niti ni
tako slabo. Ob osebnih - prijateljskih in dru§inskih - odnosih z AmeriŸani pa sem spoznala, da pri
presojanju o drugih kulturah vrednostne oznake (ki so po definiciji etnocentrizma predvsem
negativne) niso pomembne.
OdloŸitev, da çtudiram Ÿasnikarstvo, je ostala; lahko reŸem, da je bila celo trdnejça kot kdaj koli,
pridru§ila pa se ji je tudi §elja, da spoznavam çe druga podroŸja mno§iŸnih komunikacij, predvsem
tr§no komuniciranje in odnose z javnostjo, ki jih tedaj v Sloveniji skorajda çe ni bilo. ætudij
novinarstva sem vzela resno in nobeden od predmetov mi ni delal kakçnih posebnih te§av. Znanje
angleçkega jezika sem utrjevala kot prevajalka pri podjetju Vino Bre§ice, italijançŸino pa na
teŸajih v italijanskem mestu Siena. PovpreŸne ocene posameznih letnikov so se gibale med 8,4 in 9,4,
prakso v Ÿasnikarskem delu pa sem pridobivala na Slovenski tiskovni agenciji - ustanovi, ki mi je
dala temeljno znanje Ÿasnikarstva.
Radovednost - ta za Ÿasnikarje prepotrebna vrlina - mi tudi tukaj ni dala miru, temveŸ me je vse
bolj gnala pogledat, kaj poŸnejo na podroŸju tr§enja in odnosov z javnostjo. Po nakljuŸju sem
izvedela, da potrebuje agencija Pristop mlade sodelavce in ob honorarnem sodelovanju s to agencijo
spoznavala, kako dinamiŸno, vŸasih tudi naporno, a ustvarjalno delo je to. Skratka, na Pristopu sem
naçla delo, pri katerem so se kar najbolj izrazile moje lastnosti (komunikativnost, §e prej omenjena
radovednost, odloŸnost, tudi ustvarjalnost in po drugi strani doslednost, Ÿasnikarske izkuçnje,
natanŸnost in doloŸena mera sistematiŸnosti).
Od zaŸetkov pribli§no pred dvema letoma, ko sem pisala prispevke za interne Ÿasnike razliŸnih
Pristopovih naroŸnikov, do zdaj, ko samostojno vodim produkcijo posameznih publikacij, delam na
podroŸju odnosov z javnimi obŸili, v izobra§evanju in tudi pri organizaciji dogodkov, sem se nauŸila
zelo veliko, predvsem po strokovni plati, hitro pa sem napredovala tudi v osebnostnem: sodelovanje
pri razliŸnih projektih in z razliŸnimi ljudmi me je utrdilo, mi dalo potrebne delovne navade in
predvsem izkuçnje, ki sem jih - tako kot çtiri leta prej ameriçko - jemala pozitivno, Ÿeprav so bile
vŸasih vse prej kot to.
Pri Pristopu çe zmeraj sodelujem, hkrati pa pripravljam diplomsko delo z naslovom Vpliv internega
komuniciranja na spremembe organizacijske kulture. Kaj pa v prihodnosti? K nivemu zaŸetku, v novi
organizaciji, z novimi delodajalci in novimi delovnimi nalogami, me bo spodbudil samo privlaŸen
izziv!
* RZZ domaŸa stran
* Zoisovi çtipendisti - menu
*
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. novembra 1996
URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96110y.htm