* RZZ domača stran * Zoisovi štipendisti - menu *

Martina Merslavič

8250 BREŽICE, Bohoričeva 19
Telefon: (0608) 62 940
E-mail: martina.merslavic.@pristop.si

Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, novinarstvo-tržno komuniciranje

Študij bom predvidoma končala decembra 1996. Delati si želim predvsem v novinarstvu (zunanja politika), tržnem komuniciranju, odnosih z javnostmi.

Življenjepis, ki ga pravkar berete, ni navaden curriculum vitae. Tudi njegov namen je malo širši kot le seznanjanje morebitnih delodajalcev z zanje pomembnimi dogodki na moji življenjski poti. Zato pri pisanju ne navajam samo suhoparnih podatkov, temveč želim, da bi besedilo razumeli kot izraz moje osebnosti, znanja in življenjskih načel.

Moja strokovna pot se je začela že v brežiški osnovni šoli, kjer sem bila ena boljših učenk, znana predvsem po veliki ljubezni do pisanja. Morda je začetek pomenilo prav sodelovanje pri šolskem glasilu Utrinki, tiskanem še na ciklostil, v katero sem pisala vse mogoče - med drugim tudi že uvodnike.

V srednji naravoslovno-matematični šoli v Brežicah pa se je bolj kot ljubezen do pisanja in družboslovnih predmetov kazalo moje zanimanje za tuje jezike in - s tem povezano - za potovanja. V katerem poklicu lahko človek bolje združi ti dve nagnjenji kot v časnikarstvu? sem se vpraševala v nižjih letnikih ob požiranju knjig Mitje Meršola in Janeza Čučka. Odločitev, da se poskusim v tem izzivov polnem poklicu, je torej prišla kar nekako sama od sebe, brez negotovosti, da morda le ni povsem pravilna. Tretji letnik srednje naravoslovno-matematične šole sem končala z odličnim uspehom in s potrjenim aranžmajem za enoletno bivanje v ZDA - tam naj bi obiskovala tudi zadnji letnik srednje šole.

Torej: v ZDA sem pripotovala predvsem z veliko radovednosti in odločena, da svoje bivanje pri ameriški družini in pouk v četrtem letniku Farragutske srednje šole (Knoxville, Tennessee) vzamem kot pozitivno življenjsko izkušnjo in priložnost, da postanem samostojna, zrela mlada oseba. V šoli ni bilo težav: poglobila sem predvsem znanje angleščine in se naučila, da biti "grebator" niti ni tako slabo. Ob osebnih - prijateljskih in družinskih - odnosih z Američani pa sem spoznala, da pri presojanju o drugih kulturah vrednostne oznake (ki so po definiciji etnocentrizma predvsem negativne) niso pomembne.

Odločitev, da študiram časnikarstvo, je ostala; lahko rečem, da je bila celo trdnejša kot kdaj koli, pridružila pa se ji je tudi želja, da spoznavam še druga področja množičnih komunikacij, predvsem tržno komuniciranje in odnose z javnostjo, ki jih tedaj v Sloveniji skorajda še ni bilo. Študij novinarstva sem vzela resno in nobeden od predmetov mi ni delal kakšnih posebnih težav. Znanje angleškega jezika sem utrjevala kot prevajalka pri podjetju Vino Brežice, italijanščino pa na tečajih v italijanskem mestu Siena. Povprečne ocene posameznih letnikov so se gibale med 8,4 in 9,4, prakso v časnikarskem delu pa sem pridobivala na Slovenski tiskovni agenciji - ustanovi, ki mi je dala temeljno znanje časnikarstva.

Radovednost - ta za časnikarje prepotrebna vrlina - mi tudi tukaj ni dala miru, temveč me je vse bolj gnala pogledat, kaj počnejo na področju trženja in odnosov z javnostjo. Po naključju sem izvedela, da potrebuje agencija Pristop mlade sodelavce in ob honorarnem sodelovanju s to agencijo spoznavala, kako dinamično, včasih tudi naporno, a ustvarjalno delo je to. Skratka, na Pristopu sem našla delo, pri katerem so se kar najbolj izrazile moje lastnosti (komunikativnost, že prej omenjena radovednost, odločnost, tudi ustvarjalnost in po drugi strani doslednost, časnikarske izkušnje, natančnost in določena mera sistematičnosti).

Od začetkov približno pred dvema letoma, ko sem pisala prispevke za interne časnike različnih Pristopovih naročnikov, do zdaj, ko samostojno vodim produkcijo posameznih publikacij, delam na področju odnosov z javnimi občili, v izobraževanju in tudi pri organizaciji dogodkov, sem se naučila zelo veliko, predvsem po strokovni plati, hitro pa sem napredovala tudi v osebnostnem: sodelovanje pri različnih projektih in z različnimi ljudmi me je utrdilo, mi dalo potrebne delovne navade in predvsem izkušnje, ki sem jih - tako kot štiri leta prej ameriško - jemala pozitivno, čeprav so bile včasih vse prej kot to.

Pri Pristopu še zmeraj sodelujem, hkrati pa pripravljam diplomsko delo z naslovom Vpliv internega komuniciranja na spremembe organizacijske kulture. Kaj pa v prihodnosti? K nivemu začetku, v novi organizaciji, z novimi delodajalci in novimi delovnimi nalogami, me bo spodbudil samo privlačen izziv!

* RZZ domača stran * Zoisovi štipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96110y.htm