* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Nataça æalaja

4273 BLEJSKA DOBRAVA, Blejska Dobrava 86c
Telefon: (064) 874 357

Ekonomska fakulteta v Ljubljani, poslovni oddelek-smer za tr§enje

ætudij bom predvidoma konŸala oktobra 1996. Delati si §elim predvsem na podroŸju tr§enja (promocija, sejmi in razstave), organizacije in turizma.

Osnovno çolo sem obiskovala na Koroçki Beli in vseh osem let konŸala z odliŸnim uspehom. V tem Ÿasu sem sodelovala na mnogih tekmovanjih, predvsem iz matematike in slovenskega jezika ter prejela kar nekaj priznanj. Dejavna sem bila predvsem v zgodovinskem in bioloçkem kro§ku. Pri prvem smo izdelali raziskovalno nalogo, in v njej predstavili naçega znanega sokrajana, akademskega slikarja Jako Torkarja in njegova dela ter dobili srebrno plaketo na republiçkem nateŸaju.

V istem Ÿasu sem kot terenska opazovalka §e tudi sodelovala z Biotehniçko fakulteto, s Katedro za §lahtnjenje rastlin, ki jo je tedaj vodila çe prof. dr. Ana MatiŸiŸ; preskuçali smo primernost posameznih sort na razliŸnih mikroklimatskih obmoŸjih.

Zmeraj me je zanimalo zelo veliko razliŸnih stvari, naravoslovje in dru§boslovje, raziskovanje in praktiŸno delo, zato odloŸitve o nadaljnjem çolanju niso bile nikoli lahke. Nazadnje je prevladalo veselje do tujih jezikov in tako sem se v çolskem letu 1987/88 vpisala v dru§boslovno-jezikovni program tedanjega Centra srednjega usmerjenega izobra§evanja na Jesenicah. Vsa çtiri leta sem se uŸila angleçko in nemçko, zadnji dve leti pa smo na jezikoslovnem oddelku kot tretji tuji jezik posluçali çe italijançŸino. Fakultativno sem se uŸila tudi francoskega jezika. Srednjo çolo sem konŸala z odliko, in to je bilo dobro izhodiçŸe za vpis na fakulteto.

OdloŸala sem se med ekonomijo, psihologijo ter geografijo in angleçkim jezikom. Po sprejemnih izpitih v kriznem letu 1991 sem se spontano odloŸila za çtudij ekonomije. Ekonomija je namreŸ dovolj çiroko podroŸje, da se v njem najde prostor za razne ljudi, ustvarjalne zamisli, razgibane dejavnosti ipd. V tretjem letniku sem vpisala smer tr§enje na poslovnem oddelku.

Prosti Ÿas, ki mi je ostajal med çtudijem, sem veŸinoma izrabila za uŸenje tujih jezikov, predvsem çpançŸine in francoçŸine, medtem ko sem se poslovne angleçŸine in nemçŸine uŸila na fakulteti. Precej Ÿasa sem posvetila tudi obŸasnemu honorarnemu delu, npr. v menjalnici, inçtruiranju... Zadnje Ÿase delam na ObmoŸni obrtni zbornici Jesenice, ter spoznavam problematiko, posebnosti in aktualne spremembe v malem gospodarstvu.

Tako zaslu§eni denar je bil zame finanŸna podlaga za potovanja, ki me çe zmeraj navduçujejo in bogatijo. V çtudijskih letih sem prepotovala veŸino Evrope, skoraj vsako leto obiskala æpanijo, in si tam spopolnjevala doma pridobljeno znanje çpanskega jezika. Bistvo vsakega mojega potovanja je bilo spoznati nove kraje in ljudi, njihov naŸin §ivljenja in dela, gospodarstvo in medosebne odnose. Precej sem se nauŸila in ravno potovanja so mi dala veliko spoznanj; ta sem zmeraj primerjala z razmerami pri nas in tako ugotavljala, kaj nam v Sloveniji manjka, zlasti v turizmu.

V tem çolskem letu konŸujem çtudij. Trenutno pripravljam pri mag. Nadi Zupan diplomsko delo iz organizacije; v njem bom predstavila v Sloveniji çe dokaj neznano in nerazvito strokovno delo na domu, ki je v razvitih zahodnih dr§avah vse bolj aktualna oblika alternativne zaposlitve. Diplomirati nameravam letos jeseni.

ætudij ekonomije mi je dal marsikaj, vendar je çe veliko stvari, ki se jih moram nauŸiti. Potrebujem znanje in izkuçnje, te pa lahko da samo praktiŸno delo. Zanima me predvsem delo na o§jem podroŸju tr§enja ali organizacije in v turizmu. Kar zadeva lokacijo, sem pripravljena delati na obmoŸju Gorenjske in Ljubljane.

Od prihodnje zaposlitve priŸakujem pravzaprav veliko. Delati §elim v podjetju ali organizaciji, kjer bom lahko dopolnila na fakulteti pridobljeno znanje iz ekonomije, izrabila znanje tujih jezikov (angleçŸina, nemçŸina, çpançŸina, francoçŸina in delno italijançŸina), razvijala svoje sposobnosti ter se nadalje izobra§evala in napredovala. Veselilo bi me tudi ustvarjalno delo, ki bi mi dajalo obŸutek koristnosti in uspeçnosti. ¦elim tudi, da bi bila organizacija, v kateri bom zaŸela svojo poklicno pot, organizacija z dolgoroŸno vizijo tako na podroŸju tehnologije, poslovanja, kot tudi ekologije. Menim namreŸ, da je ekoloçka zavest za prihodnost izjemno pomembna, tako za vsako podjetje posebej kot tudi za vso Slovenijo.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96072y.htm