* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

Bojana Maltari†

8250 BRE¦ICE, Maistrova 4
Telefon: (0608) 64 510

Filozofska fakulteta v Ljubljani, slovenski jezik-samostojno

ætudij bom predvidoma konŸala maja 1997. Delati si §elim predvsem v prevajalstvu, v medijih ali zalo§niçtvu.

Osnovno çolo sem obiskovala v Bre§icah in vse razrede konŸala z odliŸnim uspehom. Po daljçem preudarjanju sem se odloŸila za vpis na tedanjo dru§boslovno-jezikovno smer na Srednji çoli Bre§ice. Od tujih jezikov sem se uŸila angleçŸine in nemçŸine, pri angleçŸini sem eno leto sodelovala na poletni çoli v ækofji Loki. ZakljuŸni izpit sem naredila z odliko.

Septembra 1991 sem na Filozofski fakulteti uspeçno opravila sprejemni izpit in se vpisala na smer slovenski jezik in knji§evnost. ¦e v prvem letniku sem zaŸela obiskovati lektorat Ÿeçkega jezika in nato v drugem letniku çe ruskega. Iz obeh jezikov imam opravljene izpite. V tretjem letniku sem uŸenje ŸeçŸine nadaljevala fakultativno. Sodelovala sem v vseh dejavnostih lektorata. Omenim naj predvsem pripravo Ÿeçkih literarnih veŸerov, za katere sem prevajala besedila, pripravljala povezovalno besedilo in tudi nastopala kot recitatorka in igralka. Nekaj veŸerov smo pripravili v Ljubljani, dvakrat pa smo bili povabljeni tudi na gostovanje v Maribor (prviŸ smo nastopili v Rotov§u, drugiŸ pa na Mali sceni mariborske Drame).

Nekaj mojih prevodov (s spremnimi besedami o avtorju in delu) je bilo objavljenih v Knji§evnih listih Dela, Slovencu in internih fakultetnih glasilih. Kot Ÿlanica uredniçkega odbora sem sodelovala pri nastanku çtudentskega slavistiŸnega glasila Slavica. Po izidu prve çtevilke so mi ponudili urejanje glasila, vendar sem zaradi skorajçnjega odhoda v tujino morala delo zavrniti. Po tretjem letniku sem se v Pragi udele§ila enomeseŸne poletne çole Ÿeçkega jezika, in jo uspeçno konŸala, v Ÿetrtem letniku pa zaprosila za çtipendijo za daljçe çtudijsko bivanje na ¬eçkem. Moja proçnja je bila ugodno reçena in tako sem Ÿas od oktobra 1995 do februarja 1996 pre§ivela v Pragi. Namen tega bivanja je bil dvojen: spopolnjevala sem jezikovno znanje in hkrati pripravljala teoretiŸni del svoje jezikoslovne naloge iz teorije prevajanja, ki nastaja pod mentorstvom prof. dr. Brede Pogorelec.

Obiskovala sem tudi redna predavanja za Ÿeçke çtudente in navezala veliko stikov, med drugim tudi z nekaterimi profesorji Karlove univerze in prevajalci. Z dr. Aleno Macurovo (ki je bila v Pragi moja mentorica) sva se dogovorili, da bo kot somentorica sodelovala pri mojem magistrskem çtudiju.

Zaradi bivanja v Pragi se bo moje çolanje nepredvideno podaljçalo, saj bi morala za vpis podiplomskega çtudija diplomirati §e do srede septembra. Ker pa §elim po vsem trudu, ki sem ga vanj §e vlo§ila, napisati res kakovostno diplomsko delo, mi to seveda ne bo uspelo.

¦e skoraj dve leti se ukvarjam s teorijo prevajanja, za zdaj le primerjalno med slovençŸino in ŸeçŸino. V nadaljnjem çtudiju nameravam problematiko razçiriti tudi na druge jezike, saj poleg §e naçtetih aktivno obvladam tudi hrvaçŸino. Za naslednje çtudijsko leto naŸrtujem çe spopolnjevanje nemçŸine in zaŸetni teŸaj italijançŸine.

Poleg prevodov, ki sem jih §e omenila, sem iz ŸeçŸine prevajala tudi predstavitev filmskega projekta, ki ga je pripravil slovenski çtudent re§ije v Pragi. Kmalu pa bom kot prevajalka spremljala na ¬eçko folklorno skupino, ki je povabljena tja na gostovanje.

Poleg prevajanja se ukvarjam tudi z lektoriranjem. Lektorirala sem §e kar precej diplomskih nalog, nekaj Ÿasa tudi interno glasilo Slovenijavina, §e leto in pol pa sem kot lektorica honorarno zaposlena pri Ÿasniku Republika.

Ker sem se pri vpisu na fakulteto odloŸila na nepedagoçko smer, sem imela tri leta lektorskih vaj, udele§ila pa sem se tudi teŸaja iz raŸunalniçtva. RaŸunalnik sem se nauŸila uporabljati pri lektorskem delu v uredniçtvu Republike.

Jeseni naj bi zaŸela pisati tudi recenzije za slavistiŸno glasilo Jezik in slovstvo.

V besedilu sem §e nekajkrat omenila, da nameravam çolanje nadaljevati na podiplomski stopnji. Ob tem bi seveda §elela opravljati tudi kakçno ustvarjalno delo, ki bi omogoŸilo razvoj mojih sposobnosti in izobra§evanje tudi na kakçnem novem podroŸju. Moj "skrivni sen" je akademska kariera na podroŸju slovenistike ali bohemistike, vendar je do tja çe dolga pot. Opravljala bi lahko kakrçno koli prevajalsko delo, veseli me tudi delo v javnih obŸilih (pravkar pripravljam za Republiko reporta§o o Pragi), dobro pa bi se poŸutila tudi v zalo§niçtvu. Ne bojim se stika z ljudmi (eno od poletij sem zelo uspeçno delala kot natakarica), zato bi se lahko poskusila tudi v vlogi turistiŸne vodnice.

Vse to pove, da v moji stroki razen pouŸevanja skoraj ni podroŸja, ki se ga çe ne bi lotila. Ambicioznost, veliko zanimanje za vse, kar je novo in zanimivo, in predvsem povpreŸna ocena 9,1 pa zagotavljajo, da lahko predvideno delo tudi uspeçno opravljam.

* RZZ domaŸa stran * Zoisovi çtipendisti - menu *

URL http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/zois/z96018y.htm