/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ /
Dorotea Ver{a
Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Teorija in praksa, 1996, {t. 4, str. 515-623.
^lanek obravnava zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom kot obliko dela in zaposlitve, ki v procesu preoblikovanja slovenskege ekonomije ni do`ivela bistvenih sprememb raz{irjenosti in lastnosti. V Sloveniji je dele` zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom majhen; med leti 1992 in 1995 se je gibal med 1,6% in 1,8% vseh zaposlenih in samozaposlenih. Zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom se ve~inoma pojavlja kot odgovor na individualne potrebe delojemalcev, ki zaradi zmanj{anih delovnih zmo`nosti ali zasebnih obveznosti ne morejo delati s polnim delovnim ~asa. Zato njeno uporabo v Sloveniji lahko ocenimo predvsem kot mehanizem socialne pomo~i in manj kot metodo izbolj{anja organiziranosti podjetja, ki pove~uje njegovo konkuren~nost.
The article deals with part time employment as a type of employment the extend and characteristics of which have not substantially changed in the process of transformation of Slovenian economy. The share of part time employment in Slovenia is quite small; between 1992 and 1995 it oscillated between 1.6% and 1.8% of all employees and self-employed. The part time employment is mostly a response to the individual needs of workers which due to diminished working capacities or private obligations are not able to work full time. The use of part time employment in Slovenia can be considered in first place as a mechanism of social support and less as a method of improvement of organisation of enterprises and their competitiveness.
Po petih letih intenzivnih ekonomskih in socialnih sprememb v Sloveniji so se umirila dinami~na gibanja na trgu dela in izoblikovala se je dana{nja, bolj stabilna struktura delovne sile. Sedanje obdobje umiritve je primeren trenutek za pregled gibanj na trgu dela v preteklem obdobju in oceno nastalih sprememb.
Oblika dela in zaposlitve je ena od osnovnih zna~ilnosti strukture delovne sile. Od oblike dela in zaposlitve, te pa so delo ali zaposlitev za dolo~en ~as, za nedolo~en ~as, po pogodbi, za polni ali kraj{i delovni ~as, za neposredno pla~ilo in drugo, je odvisen polo`aj obeh partnerjev - delojemalca in delodajalca. Oblika dela in zaposlitve dolo~a obseg pravic delojemalca, ki izhajajo iz dela in njegovo socialno varnost, kakor tudi stro{ke dela za delodajalca in iz njih izhajajo~o konkuren~nost podjetja. V procesu preoblikovanja slovenskege ekonomije je ravno oblika dela in zaposlitve do`ivela protislovne spremembe; na eni strani je {tevilo nekaterih oblik skokovito naraslo in opredelilo nov polo`aj velikega dela delovno aktivnih, na drugi strani pa posamezne oblike dela in zaposlitve niso spremenile ne raz{irjenosti in ne strukture. Napisanih je bilo nekaj razprav in analiz o oblikah dela in zaposlitve, ki so jih v zadnjih letih zaznamovale spremembe (Svetlik 1994, 123-135; Drobni~ 1995, 796-811). Zato je namen pri~ujo~ega teksta posvetiti se tisti obliki dela in zaposlitve, ki je ostala prakti~no nespremenjena in sicer zaposlitvi s kraj{im delovnim ~asom.
Da bi zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom postavili v razmerje do ostalih oblik dela in zaposlitve, velja nameniti nekaj pozornosti spremembam na tem podro~ju v preteklem obdobju. Zaposlitev za nedolo~en ~as s polnim delovnim ~asom je bila v socialisti~ni dru`beno-ekonomski ureditvi prevladujo~a oblika dela in zaposlitve. Za delojemalce je bila, in je {e vedno, najbolj za`eljena oblika, saj iz nje izhaja najve~ pravic iz dela in zagotavlja najvi{jo stopnjo socialne varnosti. Ekonomska kriza ob koncu osemdesetih in v za~etku devetdesetih let je pove~ala negotovost za delodajalce in delojemalce. Delodajalci so vse ve~je poslovno tveganje posku{ali med drugim zmanj{evati z bolj pro`nim uravnavanjem {tevila delavcev, delojemalci pa so bili prisiljeni sprejeti tudi mnogo manj ugodne oblike dela in zaposlitve od `eljenih. Nove zaposlitve, ki se ponujajo na trgu dela, so vse pogosteje zaposlitve za dolo~en ~as, delo po razli~nih pogodbah ali delo za neposredno pla~ilo. Da postaja zaposlovanje za dolo~en ~as pojav velikih razse`nosti pri~a podatek Republi{kega zavoda za zaposlovanje, po katerem je bilo leta 1995 64% vseh novih zaposlitev realiziranih za dolo~en ~as. Dele` zaposlenih za dolo~en ~as od vseh delovno aktivnih {e vedno nara{~a: po Anketi o delovni sili je bil leta 1992 4,7%, leta 1993 5,2%, leta 1994 7,1% in leta 1995 7,5%. Delo po pogodbah in za neposredno pla~ilo je prav tako postalo pogosteje kot v preteklosti; od leta 1991 do 1995 je narasel dele` delovno aktivnih, ki so delali v teh oblikah dela, z 1% na 2,3%. Delovanje tr`nih mehanizmov v obdobju ekonomske krize je pove~alo dele` fleksibilnih in socialno manj varnih oblik dela in zaposlitev v strukturi delovno aktivnih predvsem na ra~un vse manj{ega zaposlovanja za nedolo~en ~as s polnim delovnim ~asom. Kljub tem spremembam ima zaposlitev za nedolo~en ~as s polnim delovnim ~asom pomembno vlogo, saj je bilo leta 1995 tako zaposlenih 73,5% vseh delovni aktivnih v Sloveniji.
Slovenska zakonodaja opredeljuje zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom kot "delovno razmerje, ki ga delavec sklene za delovni ~as kraj{i od tistega, ki velja za dolo~enega delodajalca kot polni delovni ~as, ~e je to v interesu delavca in delodajalca in je to dru`beno in ekonomsko smotrno" (46. ~len Zakona o delovnih razmerjih 1991, 31). Zakonodaja torej ne dolo~a to~nega {tevila delovnih ur. Tukaj predstvaljeni podatki so pridobljeni iz anketa o delovni sili, ki razvr{~a osebe s polnim in kraj{im delovni ~as na podlagi njihove samoopredelitve. Podatki se nana{ajo na zaposlene in samozaposlene (kmete, obrtnike in svobodne poklice), ki tvorijo 93% delovno aktivnih. Pomanjkljivost tega pristopa je v nevarnosti, da anketiranec napa~no opredeli svoj delovni ~as, prednost pa je v prilagajanju razlikam dol`ine delovnega ~asa, ki obstajajo med panogami, poklici ali med kolektivnimi pogodbami. Sicer enotne, mednarodne opredelitve zaposlitve s kraj{im delovnim ~asom ni.
Oglejmo si kako se je gibal dele` zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v zadnjih {tirih letih (glej tabelo 1).
Tabela 1: Gibanje dele`a zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom, 1992-1995
-------------------------------------------
Leto Dele` zaposlitev [tevilo
s kraj{im zaposlitev s
delovnim ~asom kraj{im delovnim
(%) ~asom
-------------------------------------------
1992 1,6 12.000
1993 1,8 15.000
1994 1,6 13.000
1995 1,8 14.000
-------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995.
Opomba: Dele`i zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom so ra~unani od zaposlenih in
samozaposlenih (ki so na to vpra{anje v raziskavi odgovarjali) in ne od vseh delovno
aktivnih. Razlika med tema dele`ena ni velika; na primer za leto 1995 je zna{al dele`
zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom od vseh delovno aktivnih 1,7%.
V nasprotju s predhodno opisanimi radikalnimi spremembami obsega zaposlovanja v nekaterih oblikah dela in zaposlitve, v celotnem obdobju tranzicije slovenske ekonomije zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom ni do`ivela ve~jih spremeb. V zadnjih {tirih letih je dele` zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom nihal med 1,6% in 1,8%, {tevilo tako zaposlenih pa se je le neznatno pove~alo. Leta 1995 je bilo v Sloveniji 14.000 zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom (glej tabelo 2). Predvidevanja, da bo sprostitev tr`nih mehanizmov usklajevanja ponudbe in povpra{evanj na trgu delovne sile v enaki meri spro`ila porast vseh takoimenovanih fleksibilnih oblik dela in zaposlitve, med katere sodi tudi zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom, se niso uresni~ila. Vsaka iz vrste fleksibilnih oblik zaposlitev in dela ima svoje zakonitosti gibanja, ki jih pogojujejo predvsem njihove lastnostmi. V nadaljevanju bomo razsvetlili razloge, zakaj ni pri{lo do pove~anja zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom, in zakaj ni, po predvidevanjih, dosegla pomen, ki ga ima v dr`avah Evropske unije.
Tabela 2: Zaposelni in samozaposleni po obliki zaposlitve in spolu, 1995
---------------------------------------------------------
Spol Oblika zaposlitve
Polni delovni Kraj{i delovni Skupaj
~as ~as
---------------------------------------------------------
Mo{ki 442.000 6.000 448.000
@enske 365.000 8.000 373.000
Skupaj 806.000 14.000 821.000
---------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Primerjava Slovenije z de`elami Evropske unije (v nadaljevanju EU) ka`e, da ima zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v teh dr`avah veliko ve~ji obseg kot v Sloveniji; leta 1993 je pri{el v dr`avah EU povpre~no na {est delovno aktivnih s polnim delovnim ~asom en delovno aktivni s kraj{im delovnim ~asom. Konkretno so bili dele`i zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom po posameznih dr`avah naslednji: v Italiji 5,4%, v Nem~iji 15,1%, v Veliki Britaniji 23,4%, na Nizozemskem pa 35% (Labour Force Survey Results, 1995). V de`elah EU v zadnjih 15 letih bele`ijo porast zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom, vsako leto se njen dele` pove~a za nekaj desetink odstotka. Porast povezujejo predvsem s pove~anim vstopom `ensk med delovno aktivne, {irjenjem storitvenega sektorja in z zaostrovanjem konkuren~nosti med delojemalci zaradi rasto~e brezposelnosti. V prihodnje pri~akujejo nadaljevanje tega trenda: na sre~anju predsednikov dr`av EU v Essenu leta 1995 so med petimi prioritetnimi nalogami za zmanj{anje brezposelnosti navedli tudi ukrep pospe{evanja rasti zaposlovanja, ki jo `elijo dose~i med drugim tudi "z dr`avnimi spodbudami za nadome{~anjem polnega delovnega ~asa s kraj{im delovnim ~asim" (Employment Observatory 1996, 2).
Delodajalci, ki potrebujejo delavce za manj{e {tevilo delovnih ur, denimo nekaj ur na dan, se pogosto odlo~ajo za zaposlovanje po pogodbi ali za neposredno pla~ilo; povpre~no so tako zaposleni delavci delali 27 ur na teden. Sicer pa delodajalci veliko ve~ potrebujejo delavce za polni delovni ~as. 80% zaposlenih za nedolo~en in dolo~en ~as je leta 1995 delalo med 40 in 42 ur na teden. Povpra{evanja po delavcih le za nekj delovnih ur na dan je torej malo ne glede na obliko dela in zaposlitve. Zakon o delovnih razmerjih dolo~a, da kraj{i delovni ~as od polnega ne sme zna{ati manj od polovice polnega delovnea ~asa (45. ~len). Tudi druge dr`ave dolo~ajo najmanj{e dovoljeno {tevilo delovnih ur na teden za zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom z namenom zagotoviti socialno varnost delojemalcev; v Nem~iji je na primer ta minimum 18 ur na teden. V letu 1995 so delojemalci s kraj{im delovnim ~asom v Sloveniji obi~ajno delali 23 ur na teden (`enske 22 ur, mo{ki 24 ur) ali 54% delovnega ~asa tistih s polnim delovnim ~asom.
Potrebe uravnavanja tr`nih gibanj in {tevila delavcev re{ujejo delodajalci predvsem z zaposlovanjem v tistih oblikah dela in zaposlitve, ki so za njih najmanj obvezujo~e ter omogo~jo enostavno in hitro vklju~evanje in izklju~evanje delavcev v in iz procesa dela. Prav tako preferirajo oblike, ki prina{ajo ~im manj{e stro{ke dela. Tak{ni so predvsem zaposlovanje po razli~nih pogodbah, za dolo~en ~as in za neposredno pla~ilo. Zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom, kot je v praksi prisotna, ne zadovoljuje na{tetih potreb delodajalcev; 85% zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v letu 1995 je bilo za nedolo~en ~as. Tako zaposleni delavci so bremenili delodajalce z visokomi stro{ki dela in jim nalagali vse ostale zakonsko opredeljene dol`nosti, ki onemogo~ajo hitro in ceneno spreminjanje {tevila delavcev v podjetju.
Slovenski delodajalci ne koristijo zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom kot obliko organizacije delovnega ~asa in kot na~in uporabe ~love{kih potecialov, ki bi slu`il pove~anju organizacijske in ekonomske u~inkovitosti podjetja. V tak{ne namene {tevilna podjetja v dr`avah EU na~rtno uvajajo zaposlovanje s kraj{im delovnim ~asom. Ta podjetja uporabljajo takoimenovano korporativno strategijo, ki izhajajo~ iz potreb podjetja, narekuje zaposlovanje delavcev s kraj{im delovnim ~asom iz zunanjega trga delovne sile. Korporativna strategija omejuje prehajanje iz kraj{ega delovnega ~asa na polni in obratno. V tak{nih podjetjih je visok dele` `ensk med zaposlenimi, ~eprav delodajalci ocenjujejo `enske z majhnimi otroci kot neprimerne in raje zaposlujejo mlade in prilagodljive delavce. Delodajalci, ki uporabljajo korporativno strategijo, vidijo v zaposlitvi s kraj{im delovnim ~asom metodo pove~evanja produktivnosti, izbolj{evanja kvalitete dobrin in uslug in s tem ve~anja konkuren~nosti podjetja (McRae 1995, 67).
Druga~na, takoimenovana individualna strategija, se uporablja v podjetjih dr`av EU v katerih delodajalec uvaja kraj{i delovni ~as kot odgovor na potrebe svojih delavcev. Delavci zaposleni s polnim delovnim ~asom iz razli~nih zasebnih razlogov zaprosijo za skraj{anje delovnega ~asa, zato se delavci za zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom rekrutirajo znotraj podjetja in je tudi prehajanje med razli~nimi dol`inami delovnega ~asa olaj{ano. Z uvajanjem zaposlitve s kraj{im delovnim ~asom se izbolj{ajo delovni pogoji delavcev, vendar delodajalci vidijo v zaposlitvi s kraj{im delovnim ~asom le malo ugodnosti in ve~ pomanjkljivosti za uspe{nost podjetja (McRae 1995, 67).
Zna~ilnosti zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v Sloveniji napeljujejo na sklep, da se le ta v Sloveniji pojavlja kot individualna strategija. Med razlogi za zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom leta 1995 jih najve~ odpade na bolezen, invalidnost in delna upokojitev (65,9%) (glej tabelo 3). Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju zagotavlja delavcem z zmanj{animi delovnimi zmo`nostimi (povzro~i jih lahko po{kodba na delu ali izven njega, poklicna ali druga bolezen) zaradi katerih niso ve~ zmo`ni delati polni delovni ~as dejavnost, na podalgi katere so zavarovani, pravico do dela s kraj{im delovnim ~asom (93. ~len). Pravica med drugim vklju~je, ob dolo~enih pogojih, nadomestilo pla~e zaradi dela s kraj{anim delovnim ~asom. Nadomestilo pla~e je enako razliki med pla~o s kraj{im delovnim ~asom in pla~o, ki bi jo zavarovanec prejemal, ~e bi delal s polnim delovnim ~asom. Po podatkih Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za november 1995 je bilo upravi~encev do takega nadomestila pribli`no enako kot {tevilo tistih, ki so v Anketi o delovni sili navedli bolezen, invalidnost ali delno upokojitev kot razlog za zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom. Tej kategoriji delojemalcev pravice iz dela, kakor tudi pla~a, niso zmanj{ane zaradi maj{ega {tevila delovnih ur, oziroma so enake kot pri zaposlenih s polnim delovnim ~asom. Zato jih lahko opredelimo kot "pogojno zaposlene s kraj{im delovnim ~asom". Gre za skupino, ki jim je priznana zmanj{ana sposobnost za normalno delo in jim je preko mehanizmov socialne pomo~i zagotovljena visoka raven socialne varnosti. Tako zaposlene delojemalce ne prizadeva vrsta negativnih posledice zaposlenosti s kraj{im delovnim ~asom: ni`je pla~e, manj{e mo`nosti izobra`evanja in napredovanja, manj{a socialna varnost in drugo.
Tabela 3: Razlogi za zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom po spolu, 1995
----------------------------------------------------------------------
Razlogi Mo{ki @enske Skupaj
(%) (%) (%)
----------------------------------------------------------------------
Bolezen, invalidnost, delna upokojitev 73,2 60,2 65,9*
Ne more najti zaposlitve s polnim del. ~asom 7,4 21,1 15,1
Ne `eli zaposlitve s polnim delovnim ~asom 2,3 5,8 4,3
Dru`inski razlogi, porodni{ki dopust 4,6 4 4,3
Izobra`evanje, usposabljanje 3,9 3,9 3,9
Drugo 8,6 4,8 6,5
----------------------------------------------------------------------
Skupaj 100,0 100,0* 100,0*
----------------------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Opomba: Vsi podatki, razen ozna~enih (*), so indikativne narave zaradi manj{e
zanesljivosti.
15% zaposlenih s kraj{im delovnim ~asom, ki ne morejo najti dela s polnim delovnim ~asom in so bili prisiljeni sprejeti jo, niso uspeli uresni~iti svojih `elja, zato jih lahko ozna~imo kot "nepostovoljno zaposlene s kraj{im delovnim ~asom". Preostale kategorije razlogov ilustrirajo kako zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom omogo~a usklajevanje poklicnih in drugih `elja delojemalcev: za tak{no zaposlitev so se na eni strani odlo~ili iz dru`inskih razlogov in zaradi porodni{kega dopusta, na drugi pa zaradi izobra`evanja ali usposabljanja ter iz drugih neopredeljenih razlogov. Sode~ po razlogih, ki so ih navedli delojemalci, je zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v Sloveniji ve~inoma namenjena zadovoljevanju individualnih potreb delojemalcev, uvaja se na njihovo zahtevo in ni naravnana na pove~anje konkuren~nosti podjetja.
K razlogom za trenutni skromni obseg zaposlitev s kraj{im delovni ~asom lahko dodamo zakonodajo, ki {e vedno ureja pravice zaposlenih s kraj{im delovnim ~asom na nepopoln in nestimulativen na~in: tako se na primer delovna doba za kraj{i delovni ~as izra~unava tako, da se skupno {tevilo opravljenih ur v posameznem letu prera~una na polni delovni ~as, delavec zaposlen ali samozaposlen s kraj{im delovnim ~asom pa lahko uveljavi pravice do pokojnine {ele po izpolnitvi pokojninske dobe, pridobljene s polnim delovnim ~asom (Ver{a 1994, 142).
Zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom dolo~a pravice iz dela in zna~aj delovne aktivnosti, zato pogostost te zaposlitve v posameznih skupinah delovno aktivnih opredeljuje njihov polo`aju na trgu dela. Pregledali bomo samo nekaj temeljnih skupin: zaposlene in samozaposlene po spolu, po starosti ter zaposlene in samozaposlene po panogah dejavnsoti.
V Sloveniji zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom ni signifikantno povezana s spolom: med vsemi zaposlenimi in samozaposlenimi mo{kimi jih je delalo s kraj{im delovnim ~asom 1,4%, med `enskami pa 2,2% (glej tabelo 2). Za primerjavo je bil leta 1993 v dr`avah EU povpre~ni dele` `ensk v tej obliki zaposlitve 29,8%, gibal pa se je od 7,7% v Gr~iji do 64,5% na Nizozemskem (Labour Force Survey Results, 1995). Isto~asno je bil v povpre~ju dele` mo{kih v tej obliki zaposlitve 4,4%. Dele` `ensk, zaposlenih s kraj{im delovnim ~asom, lahko uporabimo kot kazalec intenzivnosti njihove vklju~enosti v delovno aktivnost - ta je v Sloveniji neprimerno ve~ja kot v dr`avah EU. V tej lu~i se ka`e druga~ni pomen obsega delovne aktivnosti, ki pa ga merimo s stopnjo delovne aktivnosti. Stopnja delovne aktivnosti `ensk v Sloveniji ne samo, da je vi{ja (49,1% leta 1995) od povpe~ne stopnje za dr`ave EU (39,1% leta 1992) temve~ je veliko ve~ji dele` slovenskih `ensk intenzivno vklju~en v sfero dela in si s svojim delom zagotavlja ve~ji obseg pravic iz dela, kot pa `enske v dr`avah EU.
Pogosto se o zaposlitvi s kraj{im delovnim ~asom govori kot o getu za zaposlene `enske. V Sloveniji si to zaposlitev enakomerno delita oba spola: med zaposlenimi s kraj{im delovnim ~asom je bilo 56% `ensk in 44% mo{kih. Kriti~na ocena pa je upravi~ena za dr`ave Evropske unije, saj v povpre~ju v teh dr`avah (leto 1993) 82,4% vseh zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom opravljajo `enske. V zadnjem ~asu se, v okviru iskanja re{itev problema brezposelnosti v teh dr`avah, {e posebej izpostavlja problem te`je dostopnosti do kontinuiranega izobra`evanja za delavce, ki delajo s kraj{im delovnim ~asom. Delodajalci namre~ v usposabljanje teh delavcev vlagajo manj, kot pa v polno zaposlene delavce. Pomanjkanje sprotnega seznanjanja s sodobnimi delovnimi procesi zmanj{uje njihovo konkuren~nost na trgu dela in mo`nost za zaposlitev, s tem pojavom pa so v dr`avah EU {e posebej prizadete `enske.
Starostna struktura zaposlnih s kraj{im delovnim ~asom se ne razlikuje bistveno od strukture zaposlnih s polnim delovnim ~asom. Najve~ jih je v starostnem razredu med 24 in 49 leti, ki je tudi sicer obdobje najve~je delovne aktivnosti v `ivljenskem ciklu posameznika. Nekoliko ve~ja sta dele`a zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v starej{ih starostnih razredih, kar povezujemo z ve~jo verjetnostjo zmanj{anih delovnih zmo`nosti zaradi bolezni in invalidnosti, ki tudi prednja~ijo med razlogi za zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom.
Tabela 4: Zaposleni in samozaposleni po obliki zaposlitve in starosti, 1995
-----------------------------------------------------------
Starostni Polni delovni ~as Kraj{i delovni ~as
razred (%) (%)
-----------------------------------------------------------
15-24 let 11,5 5,5*
25-49 let 75,5 68,0
50-64 let 12,1 22,1*
65 in ve~ let 0,9 4,4*
-----------------------------------------------------------
Skupaj 100,0 100,0
-----------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Opomba: Ozna~eni podatki (*) so indikativne narave zaradi manj{e zanesljivosti.
Prizadevanja dr`av EU, da bi spodbudili zaposlovanje s kraj{im delovnim ~asom med starej{imi delavci, niso naletela na pravi odziv med delodajalci in starej{imi delavci. Pri~akovani pozitivni u~inki tak{ne uporabe zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom naj bi bili pove~anje mo`nosti za zaposlitev novih delavcev in postopneje obremenjevanje pokojninskega sklada z novimi upokojenci (Employment observatory 1996, 4). Seveda se delojemalci v obdobju sicer{njega zmanj{evanja socialnih pravic v teh dr`avah niso pripravljeni odre~i polnemu delovnemu ~asu. Pri iskanju virov dodatnih delovnih mest bi veljajo v Sloveniji preu~iti, kako delodajalci zapolnjujejo preostnek delovnega ~asa na delovnih mestih, kjer so zaposleni delavci s kraj{im delovnim ~asom.
Tako kot zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v Sloveniji celoti ni posebej zna~ilna za delovno aktivne `enske, tudi najve~ji dele` te zaposlitve v starostnem razredu med 24 in 49 let ni povezan z ostalimi dru`benimi vlogami, ki jih imajo `enske. V dr`avah Evropske unije je situacija bistveno druga~na: reproduktivna funkcija in skrb za dru`ino mo~no vplivata na obseg in intenziteto delovne aktivnosti `ensk v razli~nih starostnih obdobjih. 66% `ensk v tej obliki zaposlitve so v starosti ko se obi~ajno odlo~ajo za otroke (24 - 49 let), 75% pa jih je poro~enih (Labour Force Survey Results, 1995). V tej lu~i zaposlitev s kraja{im delovnim ~asom lahko ocenimo kot na~in prostovoljnega usklajevanja obveznosti v zasebni in javni sferi ali pa kot geto v katerega so potisnjene `enske zaradi patriarhalne delitve vlog med spoloma v dru`ini, ki je prisotna v stali{~ih in vrednotah kot tudi v organizaciji dru`benih institucij (razporeditvi delovnega ~asa v podjetjih, stopnji organiziranosti javnega varstva otrok in javne prehrane in drugo).
Tabela 5: Zaposleni in samozaposleni po oblikah zaposlitve in panogah dejavnosti, 1995
----------------------------------------------------------
Panoga Polni delovni ~as Kraj{i delovni ~as
(%) (%)
----------------------------------------------------------
Kmetijstvo 6,4 6,8*
Industrija 45,8 41,1*
Servis 47,9 52,1*
----------------------------------------------------------
Skupaj 100,0 100,0
----------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Opomba: Ozna~eni podatki (*) so indikativne narave zaradi manj{e zanesljivosti.
Zaposlovanje s kraj{im delovnim ~asom zaradi individualnih razlogov delojemalcev povrzo~a njeno razpr{enost med razli~nimi panogami dejavnosti. Storitveni sektor je, zaradi narave dela, najprimernej{i za zaposlovanje s kraj{im delovnim ~asom. V Sloveniji je polovica zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom lociranih v storitvenem sektorju, vendar je to le 1,9% vseh zaposlenih in samozaposlenih v tem sektorju. Tudi znotraj storitvenega sektorja je razpr{enost tak{na, da ne moremo izlo~iti dejavnosti s ve~jim delel`em te zaposlitve. Sicer je koncentracija zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom v storitvenem sektorju, poleg velikega dela`e `ensk, druga, splo{na zna~ilnost te oblike zaposlitve v dr`avah EU.
V procesu transformacije slovenske ekonomije zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom ni bistevno spremenila ne obsega in ne lastnosti. V obdobju med leti 1992 in 1995 njen dele` ni presegel dveh odstotkov delovno aktivnih. Glavni razlog za uvajanje zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom so individualne zahteve delojemalcev, od katerih ve~ina zaradi invalidnosti ali bolezni dobiva iz ustreznih skladov dodatke, ki jim zagotavljajo enako socialno varnost kot polno zaposlenim. Zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom je pri nas predvsem mehanizem socialne pomo~i delavcem z zmanj{animi delovnimi zmo`nostmi. Zato se njen obseg v obdobju recesije ni pove~eval. Dokler bo imela zaposlitev s kraj{im delovnim ~asom tak{no funkcijo, se njen obseg tudi v prihodnje ne bo pove~eval. [irjenje te oblike dela lahko pri~akujemo le, ~e bo dobila pomen fleksibilne oblike dela in zaposlitve, ki bo zadovoljevala organizacijske in ekonomske potrebe delodajalcev. Vsekakor bi veljalo obraniti njeno socilano funkcijo in spodbujati njeno fleksibilno vlogo kot na~in izbolj{evanja delovnih pogojev vseh delavcev, ki se ne morejo intenzivno vklju~iti v sfero pla~anega dela.
Anketa o delovni sili - 1995. Prvi podatki. Statisti~ni urad RS. Ljubljana.
Drobni~, Sonja. 1995. Nestandarne oblike zaposlovanja v Srednji in Vzhodni
Evropi. Teorija in praksa, 9-10, 796-811.
Employment Observatory. 1996. Employment Observatory-Trends 24, The Bulletin
of the European System of Documentation on Employment. Brussels.
Labour Force Survey - Results. 1995. Eurostat. Brussels.
McRae, Susan. 1995. Part-Time Work in the European Union: The Gender Dimension.
European Fondation for the Improvement of Living and Working Conditions. Dublin.
Svetlik, Ivan. 1994. Fleksibilne oblike dela in zaposlitve v Sloveniji. V
Pirher, S.; Svetlik, I. (ur), Zaposlovanje - pribli`evanje Evropi, 123-139. Fakulteta za
dru`bene vede. Ljubljana.
Ver{a, Dorotea. 1994. Zaposlitve s kraj{im delovnim ~asom. V Pirher, S.;
Svetlik, I. (ur), Zaposlovanje - pribli`evanje Evropi, 139-149. Fakulteta za dru`bene
vede. Ljubljana.
Zakon o delovnih razmerjih. 1991. Gospodarski vestnik. Ljubljana.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 1992. Uradni list 12/1992.