/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ /
Dorotea Verça
Opomba: Prispevek je bil objavljen v reviji Teorija in praksa, 1996, çt. 4, str. 515-623.
¬lanek obravnava zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom kot obliko dela in zaposlitve, ki v procesu preoblikovanja slovenskege ekonomije ni do§ivela bistvenih sprememb razçirjenosti in lastnosti. V Sloveniji je dele§ zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom majhen; med leti 1992 in 1995 se je gibal med 1,6% in 1,8% vseh zaposlenih in samozaposlenih. Zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom se veŸinoma pojavlja kot odgovor na individualne potrebe delojemalcev, ki zaradi zmanjçanih delovnih zmo§nosti ali zasebnih obveznosti ne morejo delati s polnim delovnim Ÿasa. Zato njeno uporabo v Sloveniji lahko ocenimo predvsem kot mehanizem socialne pomoŸi in manj kot metodo izboljçanja organiziranosti podjetja, ki poveŸuje njegovo konkurenŸnost.
The article deals with part time employment as a type of employment the extend and characteristics of which have not substantially changed in the process of transformation of Slovenian economy. The share of part time employment in Slovenia is quite small; between 1992 and 1995 it oscillated between 1.6% and 1.8% of all employees and self-employed. The part time employment is mostly a response to the individual needs of workers which due to diminished working capacities or private obligations are not able to work full time. The use of part time employment in Slovenia can be considered in first place as a mechanism of social support and less as a method of improvement of organisation of enterprises and their competitiveness.
Po petih letih intenzivnih ekonomskih in socialnih sprememb v Sloveniji so se umirila dinamiŸna gibanja na trgu dela in izoblikovala se je danaçnja, bolj stabilna struktura delovne sile. Sedanje obdobje umiritve je primeren trenutek za pregled gibanj na trgu dela v preteklem obdobju in oceno nastalih sprememb.
Oblika dela in zaposlitve je ena od osnovnih znaŸilnosti strukture delovne sile. Od oblike dela in zaposlitve, te pa so delo ali zaposlitev za doloŸen Ÿas, za nedoloŸen Ÿas, po pogodbi, za polni ali krajçi delovni Ÿas, za neposredno plaŸilo in drugo, je odvisen polo§aj obeh partnerjev - delojemalca in delodajalca. Oblika dela in zaposlitve doloŸa obseg pravic delojemalca, ki izhajajo iz dela in njegovo socialno varnost, kakor tudi stroçke dela za delodajalca in iz njih izhajajoŸo konkurenŸnost podjetja. V procesu preoblikovanja slovenskege ekonomije je ravno oblika dela in zaposlitve do§ivela protislovne spremembe; na eni strani je çtevilo nekaterih oblik skokovito naraslo in opredelilo nov polo§aj velikega dela delovno aktivnih, na drugi strani pa posamezne oblike dela in zaposlitve niso spremenile ne razçirjenosti in ne strukture. Napisanih je bilo nekaj razprav in analiz o oblikah dela in zaposlitve, ki so jih v zadnjih letih zaznamovale spremembe (Svetlik 1994, 123-135; DrobniŸ 1995, 796-811). Zato je namen priŸujoŸega teksta posvetiti se tisti obliki dela in zaposlitve, ki je ostala praktiŸno nespremenjena in sicer zaposlitvi s krajçim delovnim Ÿasom.
Da bi zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom postavili v razmerje do ostalih oblik dela in zaposlitve, velja nameniti nekaj pozornosti spremembam na tem podroŸju v preteklem obdobju. Zaposlitev za nedoloŸen Ÿas s polnim delovnim Ÿasom je bila v socialistiŸni dru§beno-ekonomski ureditvi prevladujoŸa oblika dela in zaposlitve. Za delojemalce je bila, in je çe vedno, najbolj za§eljena oblika, saj iz nje izhaja najveŸ pravic iz dela in zagotavlja najviçjo stopnjo socialne varnosti. Ekonomska kriza ob koncu osemdesetih in v zaŸetku devetdesetih let je poveŸala negotovost za delodajalce in delojemalce. Delodajalci so vse veŸje poslovno tveganje poskuçali med drugim zmanjçevati z bolj pro§nim uravnavanjem çtevila delavcev, delojemalci pa so bili prisiljeni sprejeti tudi mnogo manj ugodne oblike dela in zaposlitve od §eljenih. Nove zaposlitve, ki se ponujajo na trgu dela, so vse pogosteje zaposlitve za doloŸen Ÿas, delo po razliŸnih pogodbah ali delo za neposredno plaŸilo. Da postaja zaposlovanje za doloŸen Ÿas pojav velikih razse§nosti priŸa podatek Republiçkega zavoda za zaposlovanje, po katerem je bilo leta 1995 64% vseh novih zaposlitev realiziranih za doloŸen Ÿas. Dele§ zaposlenih za doloŸen Ÿas od vseh delovno aktivnih çe vedno naraçŸa: po Anketi o delovni sili je bil leta 1992 4,7%, leta 1993 5,2%, leta 1994 7,1% in leta 1995 7,5%. Delo po pogodbah in za neposredno plaŸilo je prav tako postalo pogosteje kot v preteklosti; od leta 1991 do 1995 je narasel dele§ delovno aktivnih, ki so delali v teh oblikah dela, z 1% na 2,3%. Delovanje tr§nih mehanizmov v obdobju ekonomske krize je poveŸalo dele§ fleksibilnih in socialno manj varnih oblik dela in zaposlitev v strukturi delovno aktivnih predvsem na raŸun vse manjçega zaposlovanja za nedoloŸen Ÿas s polnim delovnim Ÿasom. Kljub tem spremembam ima zaposlitev za nedoloŸen Ÿas s polnim delovnim Ÿasom pomembno vlogo, saj je bilo leta 1995 tako zaposlenih 73,5% vseh delovni aktivnih v Sloveniji.
Slovenska zakonodaja opredeljuje zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom kot "delovno razmerje, ki ga delavec sklene za delovni Ÿas krajçi od tistega, ki velja za doloŸenega delodajalca kot polni delovni Ÿas, Ÿe je to v interesu delavca in delodajalca in je to dru§beno in ekonomsko smotrno" (46. Ÿlen Zakona o delovnih razmerjih 1991, 31). Zakonodaja torej ne doloŸa toŸnega çtevila delovnih ur. Tukaj predstvaljeni podatki so pridobljeni iz anketa o delovni sili, ki razvrçŸa osebe s polnim in krajçim delovni Ÿas na podlagi njihove samoopredelitve. Podatki se nanaçajo na zaposlene in samozaposlene (kmete, obrtnike in svobodne poklice), ki tvorijo 93% delovno aktivnih. Pomanjkljivost tega pristopa je v nevarnosti, da anketiranec napaŸno opredeli svoj delovni Ÿas, prednost pa je v prilagajanju razlikam dol§ine delovnega Ÿasa, ki obstajajo med panogami, poklici ali med kolektivnimi pogodbami. Sicer enotne, mednarodne opredelitve zaposlitve s krajçim delovnim Ÿasom ni.
Oglejmo si kako se je gibal dele§ zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v zadnjih çtirih letih (glej tabelo 1).
Tabela 1: Gibanje dele§a zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom, 1992-1995
-------------------------------------------
Leto Dele§ zaposlitev ætevilo
s krajçim zaposlitev s
delovnim Ÿasom krajçim delovnim
(%) Ÿasom
-------------------------------------------
1992 1,6 12.000
1993 1,8 15.000
1994 1,6 13.000
1995 1,8 14.000
-------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995.
Opomba: Dele§i zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom so raŸunani od zaposlenih in
samozaposlenih (ki so na to vpraçanje v raziskavi odgovarjali) in ne od vseh delovno
aktivnih. Razlika med tema dele§ena ni velika; na primer za leto 1995 je znaçal dele§
zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom od vseh delovno aktivnih 1,7%.
V nasprotju s predhodno opisanimi radikalnimi spremembami obsega zaposlovanja v nekaterih oblikah dela in zaposlitve, v celotnem obdobju tranzicije slovenske ekonomije zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom ni do§ivela veŸjih spremeb. V zadnjih çtirih letih je dele§ zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom nihal med 1,6% in 1,8%, çtevilo tako zaposlenih pa se je le neznatno poveŸalo. Leta 1995 je bilo v Sloveniji 14.000 zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom (glej tabelo 2). Predvidevanja, da bo sprostitev tr§nih mehanizmov usklajevanja ponudbe in povpraçevanj na trgu delovne sile v enaki meri spro§ila porast vseh takoimenovanih fleksibilnih oblik dela in zaposlitve, med katere sodi tudi zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom, se niso uresniŸila. Vsaka iz vrste fleksibilnih oblik zaposlitev in dela ima svoje zakonitosti gibanja, ki jih pogojujejo predvsem njihove lastnostmi. V nadaljevanju bomo razsvetlili razloge, zakaj ni priçlo do poveŸanja zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom, in zakaj ni, po predvidevanjih, dosegla pomen, ki ga ima v dr§avah Evropske unije.
Tabela 2: Zaposelni in samozaposleni po obliki zaposlitve in spolu, 1995
---------------------------------------------------------
Spol Oblika zaposlitve
Polni delovni Krajçi delovni Skupaj
Ÿas Ÿas
---------------------------------------------------------
Moçki 442.000 6.000 448.000
¦enske 365.000 8.000 373.000
Skupaj 806.000 14.000 821.000
---------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Primerjava Slovenije z de§elami Evropske unije (v nadaljevanju EU) ka§e, da ima zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v teh dr§avah veliko veŸji obseg kot v Sloveniji; leta 1993 je priçel v dr§avah EU povpreŸno na çest delovno aktivnih s polnim delovnim Ÿasom en delovno aktivni s krajçim delovnim Ÿasom. Konkretno so bili dele§i zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom po posameznih dr§avah naslednji: v Italiji 5,4%, v NemŸiji 15,1%, v Veliki Britaniji 23,4%, na Nizozemskem pa 35% (Labour Force Survey Results, 1995). V de§elah EU v zadnjih 15 letih bele§ijo porast zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom, vsako leto se njen dele§ poveŸa za nekaj desetink odstotka. Porast povezujejo predvsem s poveŸanim vstopom §ensk med delovno aktivne, çirjenjem storitvenega sektorja in z zaostrovanjem konkurenŸnosti med delojemalci zaradi rastoŸe brezposelnosti. V prihodnje priŸakujejo nadaljevanje tega trenda: na sreŸanju predsednikov dr§av EU v Essenu leta 1995 so med petimi prioritetnimi nalogami za zmanjçanje brezposelnosti navedli tudi ukrep pospeçevanja rasti zaposlovanja, ki jo §elijo doseŸi med drugim tudi "z dr§avnimi spodbudami za nadomeçŸanjem polnega delovnega Ÿasa s krajçim delovnim Ÿasim" (Employment Observatory 1996, 2).
Delodajalci, ki potrebujejo delavce za manjçe çtevilo delovnih ur, denimo nekaj ur na dan, se pogosto odloŸajo za zaposlovanje po pogodbi ali za neposredno plaŸilo; povpreŸno so tako zaposleni delavci delali 27 ur na teden. Sicer pa delodajalci veliko veŸ potrebujejo delavce za polni delovni Ÿas. 80% zaposlenih za nedoloŸen in doloŸen Ÿas je leta 1995 delalo med 40 in 42 ur na teden. Povpraçevanja po delavcih le za nekj delovnih ur na dan je torej malo ne glede na obliko dela in zaposlitve. Zakon o delovnih razmerjih doloŸa, da krajçi delovni Ÿas od polnega ne sme znaçati manj od polovice polnega delovnea Ÿasa (45. Ÿlen). Tudi druge dr§ave doloŸajo najmanjçe dovoljeno çtevilo delovnih ur na teden za zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom z namenom zagotoviti socialno varnost delojemalcev; v NemŸiji je na primer ta minimum 18 ur na teden. V letu 1995 so delojemalci s krajçim delovnim Ÿasom v Sloveniji obiŸajno delali 23 ur na teden (§enske 22 ur, moçki 24 ur) ali 54% delovnega Ÿasa tistih s polnim delovnim Ÿasom.
Potrebe uravnavanja tr§nih gibanj in çtevila delavcev reçujejo delodajalci predvsem z zaposlovanjem v tistih oblikah dela in zaposlitve, ki so za njih najmanj obvezujoŸe ter omogoŸjo enostavno in hitro vkljuŸevanje in izkljuŸevanje delavcev v in iz procesa dela. Prav tako preferirajo oblike, ki prinaçajo Ÿim manjçe stroçke dela. Takçni so predvsem zaposlovanje po razliŸnih pogodbah, za doloŸen Ÿas in za neposredno plaŸilo. Zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom, kot je v praksi prisotna, ne zadovoljuje naçtetih potreb delodajalcev; 85% zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v letu 1995 je bilo za nedoloŸen Ÿas. Tako zaposleni delavci so bremenili delodajalce z visokomi stroçki dela in jim nalagali vse ostale zakonsko opredeljene dol§nosti, ki onemogoŸajo hitro in ceneno spreminjanje çtevila delavcev v podjetju.
Slovenski delodajalci ne koristijo zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom kot obliko organizacije delovnega Ÿasa in kot naŸin uporabe Ÿloveçkih potecialov, ki bi slu§il poveŸanju organizacijske in ekonomske uŸinkovitosti podjetja. V takçne namene çtevilna podjetja v dr§avah EU naŸrtno uvajajo zaposlovanje s krajçim delovnim Ÿasom. Ta podjetja uporabljajo takoimenovano korporativno strategijo, ki izhajajoŸ iz potreb podjetja, narekuje zaposlovanje delavcev s krajçim delovnim Ÿasom iz zunanjega trga delovne sile. Korporativna strategija omejuje prehajanje iz krajçega delovnega Ÿasa na polni in obratno. V takçnih podjetjih je visok dele§ §ensk med zaposlenimi, Ÿeprav delodajalci ocenjujejo §enske z majhnimi otroci kot neprimerne in raje zaposlujejo mlade in prilagodljive delavce. Delodajalci, ki uporabljajo korporativno strategijo, vidijo v zaposlitvi s krajçim delovnim Ÿasom metodo poveŸevanja produktivnosti, izboljçevanja kvalitete dobrin in uslug in s tem veŸanja konkurenŸnosti podjetja (McRae 1995, 67).
DrugaŸna, takoimenovana individualna strategija, se uporablja v podjetjih dr§av EU v katerih delodajalec uvaja krajçi delovni Ÿas kot odgovor na potrebe svojih delavcev. Delavci zaposleni s polnim delovnim Ÿasom iz razliŸnih zasebnih razlogov zaprosijo za skrajçanje delovnega Ÿasa, zato se delavci za zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom rekrutirajo znotraj podjetja in je tudi prehajanje med razliŸnimi dol§inami delovnega Ÿasa olajçano. Z uvajanjem zaposlitve s krajçim delovnim Ÿasom se izboljçajo delovni pogoji delavcev, vendar delodajalci vidijo v zaposlitvi s krajçim delovnim Ÿasom le malo ugodnosti in veŸ pomanjkljivosti za uspeçnost podjetja (McRae 1995, 67).
ZnaŸilnosti zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v Sloveniji napeljujejo na sklep, da se le ta v Sloveniji pojavlja kot individualna strategija. Med razlogi za zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom leta 1995 jih najveŸ odpade na bolezen, invalidnost in delna upokojitev (65,9%) (glej tabelo 3). Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju zagotavlja delavcem z zmanjçanimi delovnimi zmo§nostimi (povzroŸi jih lahko poçkodba na delu ali izven njega, poklicna ali druga bolezen) zaradi katerih niso veŸ zmo§ni delati polni delovni Ÿas dejavnost, na podalgi katere so zavarovani, pravico do dela s krajçim delovnim Ÿasom (93. Ÿlen). Pravica med drugim vkljuŸje, ob doloŸenih pogojih, nadomestilo plaŸe zaradi dela s krajçanim delovnim Ÿasom. Nadomestilo plaŸe je enako razliki med plaŸo s krajçim delovnim Ÿasom in plaŸo, ki bi jo zavarovanec prejemal, Ÿe bi delal s polnim delovnim Ÿasom. Po podatkih Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za november 1995 je bilo upraviŸencev do takega nadomestila pribli§no enako kot çtevilo tistih, ki so v Anketi o delovni sili navedli bolezen, invalidnost ali delno upokojitev kot razlog za zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom. Tej kategoriji delojemalcev pravice iz dela, kakor tudi plaŸa, niso zmanjçane zaradi majçega çtevila delovnih ur, oziroma so enake kot pri zaposlenih s polnim delovnim Ÿasom. Zato jih lahko opredelimo kot "pogojno zaposlene s krajçim delovnim Ÿasom". Gre za skupino, ki jim je priznana zmanjçana sposobnost za normalno delo in jim je preko mehanizmov socialne pomoŸi zagotovljena visoka raven socialne varnosti. Tako zaposlene delojemalce ne prizadeva vrsta negativnih posledice zaposlenosti s krajçim delovnim Ÿasom: ni§je plaŸe, manjçe mo§nosti izobra§evanja in napredovanja, manjça socialna varnost in drugo.
Tabela 3: Razlogi za zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom po spolu, 1995
----------------------------------------------------------------------
Razlogi Moçki ¦enske Skupaj
(%) (%) (%)
----------------------------------------------------------------------
Bolezen, invalidnost, delna upokojitev 73,2 60,2 65,9*
Ne more najti zaposlitve s polnim del. Ÿasom 7,4 21,1 15,1
Ne §eli zaposlitve s polnim delovnim Ÿasom 2,3 5,8 4,3
Dru§inski razlogi, porodniçki dopust 4,6 4 4,3
Izobra§evanje, usposabljanje 3,9 3,9 3,9
Drugo 8,6 4,8 6,5
----------------------------------------------------------------------
Skupaj 100,0 100,0* 100,0*
----------------------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Opomba: Vsi podatki, razen oznaŸenih (*), so indikativne narave zaradi manjçe
zanesljivosti.
15% zaposlenih s krajçim delovnim Ÿasom, ki ne morejo najti dela s polnim delovnim Ÿasom in so bili prisiljeni sprejeti jo, niso uspeli uresniŸiti svojih §elja, zato jih lahko oznaŸimo kot "nepostovoljno zaposlene s krajçim delovnim Ÿasom". Preostale kategorije razlogov ilustrirajo kako zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom omogoŸa usklajevanje poklicnih in drugih §elja delojemalcev: za takçno zaposlitev so se na eni strani odloŸili iz dru§inskih razlogov in zaradi porodniçkega dopusta, na drugi pa zaradi izobra§evanja ali usposabljanja ter iz drugih neopredeljenih razlogov. SodeŸ po razlogih, ki so ih navedli delojemalci, je zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v Sloveniji veŸinoma namenjena zadovoljevanju individualnih potreb delojemalcev, uvaja se na njihovo zahtevo in ni naravnana na poveŸanje konkurenŸnosti podjetja.
K razlogom za trenutni skromni obseg zaposlitev s krajçim delovni Ÿasom lahko dodamo zakonodajo, ki çe vedno ureja pravice zaposlenih s krajçim delovnim Ÿasom na nepopoln in nestimulativen naŸin: tako se na primer delovna doba za krajçi delovni Ÿas izraŸunava tako, da se skupno çtevilo opravljenih ur v posameznem letu preraŸuna na polni delovni Ÿas, delavec zaposlen ali samozaposlen s krajçim delovnim Ÿasom pa lahko uveljavi pravice do pokojnine çele po izpolnitvi pokojninske dobe, pridobljene s polnim delovnim Ÿasom (Verça 1994, 142).
Zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom doloŸa pravice iz dela in znaŸaj delovne aktivnosti, zato pogostost te zaposlitve v posameznih skupinah delovno aktivnih opredeljuje njihov polo§aju na trgu dela. Pregledali bomo samo nekaj temeljnih skupin: zaposlene in samozaposlene po spolu, po starosti ter zaposlene in samozaposlene po panogah dejavnsoti.
V Sloveniji zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom ni signifikantno povezana s spolom: med vsemi zaposlenimi in samozaposlenimi moçkimi jih je delalo s krajçim delovnim Ÿasom 1,4%, med §enskami pa 2,2% (glej tabelo 2). Za primerjavo je bil leta 1993 v dr§avah EU povpreŸni dele§ §ensk v tej obliki zaposlitve 29,8%, gibal pa se je od 7,7% v GrŸiji do 64,5% na Nizozemskem (Labour Force Survey Results, 1995). IstoŸasno je bil v povpreŸju dele§ moçkih v tej obliki zaposlitve 4,4%. Dele§ §ensk, zaposlenih s krajçim delovnim Ÿasom, lahko uporabimo kot kazalec intenzivnosti njihove vkljuŸenosti v delovno aktivnost - ta je v Sloveniji neprimerno veŸja kot v dr§avah EU. V tej luŸi se ka§e drugaŸni pomen obsega delovne aktivnosti, ki pa ga merimo s stopnjo delovne aktivnosti. Stopnja delovne aktivnosti §ensk v Sloveniji ne samo, da je viçja (49,1% leta 1995) od povpeŸne stopnje za dr§ave EU (39,1% leta 1992) temveŸ je veliko veŸji dele§ slovenskih §ensk intenzivno vkljuŸen v sfero dela in si s svojim delom zagotavlja veŸji obseg pravic iz dela, kot pa §enske v dr§avah EU.
Pogosto se o zaposlitvi s krajçim delovnim Ÿasom govori kot o getu za zaposlene §enske. V Sloveniji si to zaposlitev enakomerno delita oba spola: med zaposlenimi s krajçim delovnim Ÿasom je bilo 56% §ensk in 44% moçkih. KritiŸna ocena pa je upraviŸena za dr§ave Evropske unije, saj v povpreŸju v teh dr§avah (leto 1993) 82,4% vseh zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom opravljajo §enske. V zadnjem Ÿasu se, v okviru iskanja reçitev problema brezposelnosti v teh dr§avah, çe posebej izpostavlja problem te§je dostopnosti do kontinuiranega izobra§evanja za delavce, ki delajo s krajçim delovnim Ÿasom. Delodajalci namreŸ v usposabljanje teh delavcev vlagajo manj, kot pa v polno zaposlene delavce. Pomanjkanje sprotnega seznanjanja s sodobnimi delovnimi procesi zmanjçuje njihovo konkurenŸnost na trgu dela in mo§nost za zaposlitev, s tem pojavom pa so v dr§avah EU çe posebej prizadete §enske.
Starostna struktura zaposlnih s krajçim delovnim Ÿasom se ne razlikuje bistveno od strukture zaposlnih s polnim delovnim Ÿasom. NajveŸ jih je v starostnem razredu med 24 in 49 leti, ki je tudi sicer obdobje najveŸje delovne aktivnosti v §ivljenskem ciklu posameznika. Nekoliko veŸja sta dele§a zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v starejçih starostnih razredih, kar povezujemo z veŸjo verjetnostjo zmanjçanih delovnih zmo§nosti zaradi bolezni in invalidnosti, ki tudi prednjaŸijo med razlogi za zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom.
Tabela 4: Zaposleni in samozaposleni po obliki zaposlitve in starosti, 1995
----------------------------------------------------------- Starostni Polni delovni Ÿas Krajçi delovni Ÿas razred (%) (%) ----------------------------------------------------------- 15-24 let 11,5 5,5* 25-49 let 75,5 68,0 50-64 let 12,1 22,1* 65 in veŸ let 0,9 4,4* ----------------------------------------------------------- Skupaj 100,0 100,0 -----------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Opomba: OznaŸeni podatki (*) so indikativne narave zaradi manjçe zanesljivosti.
Prizadevanja dr§av EU, da bi spodbudili zaposlovanje s krajçim delovnim Ÿasom med starejçimi delavci, niso naletela na pravi odziv med delodajalci in starejçimi delavci. PriŸakovani pozitivni uŸinki takçne uporabe zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom naj bi bili poveŸanje mo§nosti za zaposlitev novih delavcev in postopneje obremenjevanje pokojninskega sklada z novimi upokojenci (Employment observatory 1996, 4). Seveda se delojemalci v obdobju sicerçnjega zmanjçevanja socialnih pravic v teh dr§avah niso pripravljeni odreŸi polnemu delovnemu Ÿasu. Pri iskanju virov dodatnih delovnih mest bi veljajo v Sloveniji preuŸiti, kako delodajalci zapolnjujejo preostnek delovnega Ÿasa na delovnih mestih, kjer so zaposleni delavci s krajçim delovnim Ÿasom.
Tako kot zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v Sloveniji celoti ni posebej znaŸilna za delovno aktivne §enske, tudi najveŸji dele§ te zaposlitve v starostnem razredu med 24 in 49 let ni povezan z ostalimi dru§benimi vlogami, ki jih imajo §enske. V dr§avah Evropske unije je situacija bistveno drugaŸna: reproduktivna funkcija in skrb za dru§ino moŸno vplivata na obseg in intenziteto delovne aktivnosti §ensk v razliŸnih starostnih obdobjih. 66% §ensk v tej obliki zaposlitve so v starosti ko se obiŸajno odloŸajo za otroke (24 - 49 let), 75% pa jih je poroŸenih (Labour Force Survey Results, 1995). V tej luŸi zaposlitev s krajaçim delovnim Ÿasom lahko ocenimo kot naŸin prostovoljnega usklajevanja obveznosti v zasebni in javni sferi ali pa kot geto v katerega so potisnjene §enske zaradi patriarhalne delitve vlog med spoloma v dru§ini, ki je prisotna v staliçŸih in vrednotah kot tudi v organizaciji dru§benih institucij (razporeditvi delovnega Ÿasa v podjetjih, stopnji organiziranosti javnega varstva otrok in javne prehrane in drugo).
Tabela 5: Zaposleni in samozaposleni po oblikah zaposlitve in panogah dejavnosti, 1995
----------------------------------------------------------
Panoga Polni delovni Ÿas Krajçi delovni Ÿas
(%) (%)
----------------------------------------------------------
Kmetijstvo 6,4 6,8*
Industrija 45,8 41,1*
Servis 47,9 52,1*
----------------------------------------------------------
Skupaj 100,0 100,0
----------------------------------------------------------
Vir: Anketa o delovni sili, 1995
Opomba: OznaŸeni podatki (*) so indikativne narave zaradi manjçe zanesljivosti.
Zaposlovanje s krajçim delovnim Ÿasom zaradi individualnih razlogov delojemalcev povrzoŸa njeno razprçenost med razliŸnimi panogami dejavnosti. Storitveni sektor je, zaradi narave dela, najprimernejçi za zaposlovanje s krajçim delovnim Ÿasom. V Sloveniji je polovica zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom lociranih v storitvenem sektorju, vendar je to le 1,9% vseh zaposlenih in samozaposlenih v tem sektorju. Tudi znotraj storitvenega sektorja je razprçenost takçna, da ne moremo izloŸiti dejavnosti s veŸjim delel§em te zaposlitve. Sicer je koncentracija zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom v storitvenem sektorju, poleg velikega dela§e §ensk, druga, sploçna znaŸilnost te oblike zaposlitve v dr§avah EU.
V procesu transformacije slovenske ekonomije zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom ni bistevno spremenila ne obsega in ne lastnosti. V obdobju med leti 1992 in 1995 njen dele§ ni presegel dveh odstotkov delovno aktivnih. Glavni razlog za uvajanje zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom so individualne zahteve delojemalcev, od katerih veŸina zaradi invalidnosti ali bolezni dobiva iz ustreznih skladov dodatke, ki jim zagotavljajo enako socialno varnost kot polno zaposlenim. Zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom je pri nas predvsem mehanizem socialne pomoŸi delavcem z zmanjçanimi delovnimi zmo§nostmi. Zato se njen obseg v obdobju recesije ni poveŸeval. Dokler bo imela zaposlitev s krajçim delovnim Ÿasom takçno funkcijo, se njen obseg tudi v prihodnje ne bo poveŸeval. æirjenje te oblike dela lahko priŸakujemo le, Ÿe bo dobila pomen fleksibilne oblike dela in zaposlitve, ki bo zadovoljevala organizacijske in ekonomske potrebe delodajalcev. Vsekakor bi veljalo obraniti njeno socilano funkcijo in spodbujati njeno fleksibilno vlogo kot naŸin izboljçevanja delovnih pogojev vseh delavcev, ki se ne morejo intenzivno vkljuŸiti v sfero plaŸanega dela.
Anketa o delovni sili - 1995. Prvi podatki. StatistiŸni urad RS. Ljubljana.
DrobniŸ, Sonja. 1995. Nestandarne oblike zaposlovanja v Srednji in Vzhodni
Evropi. Teorija in praksa, 9-10, 796-811.
Employment Observatory. 1996. Employment Observatory-Trends 24, The Bulletin
of the European System of Documentation on Employment. Brussels.
Labour Force Survey - Results. 1995. Eurostat. Brussels.
McRae, Susan. 1995. Part-Time Work in the European Union: The Gender Dimension.
European Fondation for the Improvement of Living and Working Conditions. Dublin.
Svetlik, Ivan. 1994. Fleksibilne oblike dela in zaposlitve v Sloveniji. V
Pirher, S.; Svetlik, I. (ur), Zaposlovanje - pribli§evanje Evropi, 123-139. Fakulteta za
dru§bene vede. Ljubljana.
Verça, Dorotea. 1994. Zaposlitve s krajçim delovnim Ÿasom. V Pirher, S.;
Svetlik, I. (ur), Zaposlovanje - pribli§evanje Evropi, 139-149. Fakulteta za dru§bene
vede. Ljubljana.
Zakon o delovnih razmerjih. 1991. Gospodarski vestnik. Ljubljana.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 1992. Uradni list 12/1992.