/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 11/1995 /
Mese~ne informacije 11/1995
TEKSTILINDUS KRANJ, NAJVE^JI STE^AJ NA GORENJSKEM - Tri leta po ste~aju o usodi delavcev
mag. Franc Bel~i~, Republi{ki zavod za zaposlovanje, Obmo~na enota Kranj
V za~etku novembra leta 1991 se je zaklju~ila dolga in bogata zgodovina velikega tekstilnega kombinata v Kranju. Nekajletno krizo Tekstilindusa je zape~atil pri~etek ste~ajnega postopka; delavcem je delovno razmerje prenehalo po zakonu - in zna{li so se na zavodu za zaposlovanje.
Mnoge je neizprosno dejstvo {okiralo, kajti propadlo je podjetje z velikim {tevilom delavcev, pri~e smo bili najve~jemu ste~aju na Gorenjskem. Za ilustracijo: ob ste~aju (6. novembra 1991) smo uradno na sezname zavoda za zaposlovanje vpisali 1.468 delavcev, kar je pomenilo 5,1-odstotni dele` vseh zaposlenih v tedanji kranjski ob~ini in ve~ kot desetino (10,6 %) zaposlenih v industriji koresponden~na podatka za Gorenjsko: 2,1 % oziroma 4,0 %).(1)
V tem prispevku se bom omejil zgolj na nekatere vidike posledic ste~aja, torej na usodo delavcev, ki so napolnili sezname iskalcev zaposlitve ali brezposelnih.(2)
Ste~aj Tekstilindusa ni udaril kot strela z jasnega. Za marsikoga je bilo sicer razmi{ljanje o propadu tak{nega velikana {e v osemdesetih letih blizu utopije, vendar je kriza s sovpadanjem {tevilnih neugodnih dejavnikov ob koncu osemdesetih in na za~etku devetdesetih let krepko zamajala ve~ gorenjskih podjetij.
Videti je, da so se kadrovske te`ave Tekstilindusa za~ele pojavljati `e precej pred ste~ajem. [e v letu 1989 je bilo namre~ v tovarni povpre~no zaposlenih kar 2.209 delavcev, v letu 1990 `e 370 manj. Za leto 1991 so napovedali 1.500 delavcev(3), in ta {tevilka se je pokazala kot zelo natan~na napoved.
Po stanju ob koncu leta se je izobrazbena struktura delavcev pred ste~ajem bistveno slab{ala, kar nazorno ka`e tabela 1.
------------------------------------------------------------------------------
Stopnja Stanje Stanje Stanje Indeks
zahtevnosti 31.12.1989 31.12.1990 6.11.1991, ste~aj (6:2)
{tev. % {tev. % {tev. %
------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5 6 7 8
------------------------------------------------------------------------------
I.+II. 1.213 62,3 1.066 62,2 1.019 69,4 84
III.+IV. 408 21,0 353 20,6 216 14,7 53
V. 258 13,2 234 13,6 191 13,0 74
VI. 46 2,4 42 2,4 33 2,3 72
VII.+ 22 1,1 20 1,2 9 0,6 41
------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ: 1.947 100,0 1.715 100,0 1.468 100,0 75
------------------------------------------------------------------------------
Kljub skupnemu upadu {tevila zaposlenih iz leta 1989 na 1990 se izobrazbeni sestav {e ni pomembno spremenil, pa~ pa se je to zgodilo v zadnjem letu pred ste~ajem. Relativno najbolj so se osuli delavci z visoko izobrazbo, domala razpolovilo se je {tevilo kvalificiranega osebja (stopnja III.+IV.).
Razlogov za tak{na dogajanja empiri~no ne poznamo, vsekakor so za~eli pred koncem tovarno zapu{~ati {tevilni strokovnjaki, kar je br`kone le stopnjevalo te`ave. Ali druga~e: vsaj po formalni izobrazbi odhajanje ni bilo naklju~no, ampak selektivno v {kodo skupnemu izobrazbenemu potencialu tovarne.
Ob ste~aju je bilo v Tekstilindusu zaposlenih 857 `ensk in 611 mo{kih. Podatek je morda za marsikoga presenetljiv, saj feminizacija (58 %) ni tolik{na kot bi jo pri~akovali v tekstilni tovarni. Domnevam, da so k sorazmerno mo~nemu dele`u mo{kih prispevale predvsem tehnolo{ke zna~ilnosti tovarne.
Starostna sestava zaposlenih je bila ugodna, kar ka`e tabela 2.
--------------------------------------------------------------------------------------
Starost do 19 20 - 25 - 30 - 35 - 40 - 45 - 50 - 55 in Skupaj
v letih 24 29 34 39 44 49 54 ve~
--------------------------------------------------------------------------------------
{tevilo 6 151 375 311 217 171 126 100 11 1.468
dele` v % 0,4 10,3 25,6 21,2 14,8 11,6 8,6 6,8 0,7 100,0
--------------------------------------------------------------------------------------
Glavnina delavcev je bila v starostnem razredu od 25 do 29 let (dobra ~etrtina), petina v razredu od 30 do 34 let. Ob povpre~ni starosti okrog 34 let lahko re~em, da je bil starostni sestav vsekakor ustrezen, saj so prevladovale osebe v najbolj produktivnem `ivljenjskem obdobju.
Izobrazbena struktura (predstavljena v tabeli 1) se je pomembno razlikovala po spolu: med delavkami je bil pomembno ve~ji dele` z najni`jimi kvalifikacijami (`enske 73,0 %, mo{ki 64,3 %), med kvalificiranimi osebami (III.+IV.) so izrazito prevladovali mo{ki (22,8 %, `enske le 9,0 %). Ve~ji dele` `ensk je bil {e pri V. stopnji (15,1 %, mo{ki 10,1 %), pri vi{ji in visoki izobrazbi glede na spol ni bilo razlik.
Na splo{no je morda videti, da je bila izobrazbena sestava izjemno slaba, vendar je tak{na sodba sama po sebi prazna. Upo{tevati je namre~ treba tehnolo{ko raven, ki v dobr{ni meri determinira (~e vsaj delno sprejmemo tehnolo{ki determinizem) kadrovsko strukturo zaposlenih. Ta je bila v Tekstilindusu {e najbli`je 4. stopnji tehnolo{ke ravni po Auerhanu, ki ustreza polavtomatski proizvodnji.5
(Seveda po drugi strani lahko re~emo, da nizka izobrazbena raven pogosto ovira tehnolo{ki napredek ali mu celo nasprotuje - in s tem reproducira nezadovoljiv razvoj.)
4. KAJ SE JE Z DELAVCI ZGODILO V TREH LETIH PO STE^AJU
Ve~ina delavcev je takoj po ste~aju pridobila pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki naj bi zagotavljalo osnovno socialno varnost. Dol`ina tega denarnega prejemka je bila po dolo~bah zakona individualno razli~na (glede na delovno dobo), v povpre~ku je bila odmerjena za okrog 16 mesecev. Po izteku omenjene pravice so mnogi ste~ajniki pridobili {e pravico do denarne pomo~i med brezposelnostjo.
V tem obdobju si je zavod za zaposlovanje prizadeval, da mimo te pasivne oblike vklju~i ~imve~ oseb nazaj v aktivno delo, pri ~emer so bili med drugim uporabljeni {tevilni ukrepi iz {iroke palete programov zaposlovanja, s katerimi smo strokovno in finan~no podpirali zaposlovanje. Nekdanje delavce Tekstilindusa smo vklju~evali v pripravo na zaposlitev, v izobra`evanje za dokon~anje strokovne izobrazbe, usposabljanje in izpopolnjevanje (zlasti na podro~je krojenja in {ivanja), javna dela in podobno.
In rezultati? Po dobrih treh letih od za~etka ste~ajnega postopka (po stanju 31.12.1994) je bilo na zavodu prijavljenih {e 260 delavcev nekdanjega Tekstilindusa, torej le okrog 18 % od vseh ste~ajnikov. Zanimivo je, da je njihova izobrazbena struktura pomembno slab{a od oseb, ki so se od zavoda poslovile, kar je razvidno iz tabele 3.
-----------------------------------------------------------------------------
Stopnja zahtevnosti I.+II. III.+IV. V. VI. VII.+ Skupaj
-----------------------------------------------------------------------------
a) vsi delavci ob 69,4 14,7 13,0 2,3 0,6 100,0
ste~aju
b) ste~ajniki, ki 79,6 10,8 6,9 1,9 0,8 100,0
so bili po treh
letih {e na zavodu
za zaposlovanje
-----------------------------------------------------------------------------
Glavnina ste~ajnikov je zavod za zaposlovanje zapustila oziroma so bili ~rtani iz evidence. Od skupno 1.208 oseb ali 82 % vseh ste~ajnikov so bili razlogi (razvr{~eni po velikostnem redu) naslednji:
Grafi~no je razvrstitev prikazana na sliki 1.
Zanimivo je, da je ve~ina iz nekdanjega Tekstilindusa zapustila zavod za zaposlovanje, ko jim je potekla pravica do denarnega nadomestila. Kljub temu so nekateri uspeli to storiti prej: od skupno 868 oseb, ki so se vklju~ile v aktivno delo, se je pred iztekom nadomestila zaposlilo 205 oseb, 52 se jih je pred tem upokojilo (od skupno 118 oseb), devet preselilo (od skupno 17 oseb).
Izid je pri~akovan. Prav v letu 1991, 1992 in 1993 je bila na Gorenjskem {e vedno dokaj strma rast brezposelnosti,7 in s tem zmanj{ane mo`nosti na trgu delovne sile, k ~emur je mnogo prispeval prav ste~aj Tekstilindusa.
Slika 2: Gibanje brezposelnosti (absolutno) v nekdanji ob~ini Kranj ter na Gorenjskem od decembra 1990 do februarja 1992. V novembru leta 1991 je lepo vidna izrazita stopnica - posledica ste~aja Tekstilindusa.
V novembru leta 1991 je velika kranjska tekstilna tovarna Tekstilindus pri{la pod ste~aj. Dogodek sicer ni bil nepri~akovan, vendar je pomenil hud pretres za gospodarstvo tedanje kranjske ob~ine, saj je delo naenkrat izgubila dobra desetina zaposlenih v industriji ob~ine, pomemben je bil tudi za celotno regijo (in dr`avo), kajti to je bil doslej najve~ji ste~aj na Gorenjskem.
@e nekaj let pred ste~ajem so tovarno pestile te`ave, s kadrovskega vidika so se odra`ale v dokaj strmem upadanju {tevila zaposlenih, zlasti zadnje leto pred ste~ajem se je pomembno poslab{ala izobrazbena struktura v podjetju.
Po ste~aju se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 1.468 oseb, ve~ina je dobila denarno nadomestilo med brezposelnostjo, mnogi kasneje {e denarno pomo~.
V dobrih treh letih se je seznam brezposelnih delavcev iz nekdanjega Tekstilindusa bistveno skr~il, na zavodu za zaposlovanje je ostalo {e 260 oseb, katerih izobrazbena sestava je bistveno {ibkej{a od tistih, ki so se vklju~ili v delo.
Glavnina se je namre~ s prizadevnostjo oziroma ob dodatni pomo~i zavoda za zaposlovanje (zlasti z ukrepi aktivne politike zaposlovanja) vklju~ila v aktivno prebivalstvo, precej ljudi se je upokojilo, znaten del je bil ob delovno dovoljenje, ki so si ga kot tuji dr`avljani pridobili po zakonu in podobno.
Cena ste~aja tudi za dr`avo ni bila nizka: izpla~ila denarnih nadomestil in pomo~i med brezposelnostjo, finan~ne spodbude pri vklju~evanju v zaposlitev, podeljevanje republi{kih {tipendij socialno {ibkej{im, odhodi v pred~asno upokojitev ...
Spodbudno je, da se je v treh letih po ste~aju ve~ina le uspela zaposliti; mnogi so delo na{li prav v "naslednici" Tekstilindusa, v firmi Aquasava, ki `e {teje okrog 500 delavcev.
1 V novembru 1991 je bilo v tedanji kranjski ob~ini zaposleno skupaj 28.537 delavcev, od tega v industriji 13.798 delavcev, na Gorenjskem skupaj 69.286 delavcev, od tega 36.407 v industriji.
2 Podatki o brezposelnosti v prispevku pomenijo registrirano {tevilo iskalcev zaposlitve, ki so uradno prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Brezposelnost je namre~ kompleksen pojav, ki se odra`a tudi v razli~nih metodah njenega merjenja ter razlaganja.
3 Povzeto po izpolnjenih anketah Uresni~evanje na~rta zaposlovanja in na~rt zaposlovanja (obr. MK-LP/RAD-30), Tekstilindus Kranj, Gorenjesavska c. 12, Kranj (podatki za leto 1989, 1990, 1991).
4 Op. cit. pod {t. 3.
5 Povzeto iz Poli}, Vladimira: Ekonomika I planiranje obrazovanja, Liburnia-Rijeka, [kolska knjiga, Zagreb, 1983, str. 61
6 Po prehodnih dolo~bah Zakona o zaposlovanju tujcev (Ur. list RS, {t. 33/92) so dr`avljani nekdanje SFRJ oz. drugih republik nekdanje SFRJ lahko pridobili osebno delovno dovoljenje za eno leto, ~e so bili na dan uveljavitve tega zakona v Republiki Sloveniji ter so bili prijavljeni pri Republi{kem zavodu za zaposlovanje ter so prejemali denarne prejemke v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Na tej podlagi je pridobilo delovno dovoljenje 167 nekdanjih delavcev Tekstilindusa.
7 V letu 1992 je v tedanji kranjski ob~ini {tevilo brezposelnih v letnem povpre~ju narastlo, glede na leto 1991, za 2.074 oseb ali za 73 %, v letu 1993 {e za 594 oseb ali za 12 % (na Gorenjskem je {tevilo brezposelnih v povpre~ju od leta 1991 do 1993 narastlo od 7.146 na 11.781 oseb ali za 4.635 oseb.
(Za posebno ra~unalni{ko obdelavo, ki je omogo~ila pisanje prispevka, se zahvaljujem Albini [kerjanec.)
V prispevku osvetljujemo usodo delavcev velike kranjske tovarne Tekstilindus, ki je do`ivela ste~aj v za~etku novembra leta 1991. Spremljamo jo na podlagi podatkov Republi{kega zavoda za zaposlovanje, Obmo~na enota Kranj.
Empiri~na analiza ka`e, da je po dobrih treh letih na seznamu zavoda za zaposlovanje ostalo od pribli`no 1.500 delavcev {e 260 oseb; ostali so se ve~idel uspeli ponovno vklju~iti v aktivno delo, znatno {tevilo oseb se je upokojilo ali so bili ~rtani iz seznama iz razli~nih razlogov. V predstavitvi posebej prikazujemo gibanja v izobrazbeni sestavi, ki se je za~ela slab{ati `e pred ste~ajem - in je med preostalimi iskalci zaposlitve {e bistveno ni`ja.
^eprav je bila cena ste~aja za dr`avo in lokalno skupnost visoka, ter za {tevilne prizadete delavce tudi osebno (zelo) neprijetna, je ve~ji del vpra{anj po treh letih razre{en. Seveda tak{en zaklju~ek lahko izzveni preve~ optimisti~no in birokratsko, ker je zasnovan zgolj na statisti~ni analizi omejenega dosega.
/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 11/1995 /