/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 11/1995 /
Mesečne informacije 11/1995
TEKSTILINDUS KRANJ, NAJVEČJI STEČAJ NA GORENJSKEM - Tri leta po stečaju o usodi delavcev
mag. Franc Belčič, Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Kranj
V začetku novembra leta 1991 se je zaključila dolga in bogata zgodovina velikega tekstilnega kombinata v Kranju. Nekajletno krizo Tekstilindusa je zapečatil pričetek stečajnega postopka; delavcem je delovno razmerje prenehalo po zakonu - in znašli so se na zavodu za zaposlovanje.
Mnoge je neizprosno dejstvo šokiralo, kajti propadlo je podjetje z velikim številom delavcev, priče smo bili največjemu stečaju na Gorenjskem. Za ilustracijo: ob stečaju (6. novembra 1991) smo uradno na sezname zavoda za zaposlovanje vpisali 1.468 delavcev, kar je pomenilo 5,1-odstotni delež vseh zaposlenih v tedanji kranjski občini in več kot desetino (10,6 %) zaposlenih v industriji korespondenčna podatka za Gorenjsko: 2,1 % oziroma 4,0 %).(1)
V tem prispevku se bom omejil zgolj na nekatere vidike posledic stečaja, torej na usodo delavcev, ki so napolnili sezname iskalcev zaposlitve ali brezposelnih.(2)
Stečaj Tekstilindusa ni udaril kot strela z jasnega. Za marsikoga je bilo sicer razmišljanje o propadu takšnega velikana še v osemdesetih letih blizu utopije, vendar je kriza s sovpadanjem številnih neugodnih dejavnikov ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let krepko zamajala več gorenjskih podjetij.
Videti je, da so se kadrovske težave Tekstilindusa začele pojavljati že precej pred stečajem. Še v letu 1989 je bilo namreč v tovarni povprečno zaposlenih kar 2.209 delavcev, v letu 1990 že 370 manj. Za leto 1991 so napovedali 1.500 delavcev(3), in ta številka se je pokazala kot zelo natančna napoved.
Po stanju ob koncu leta se je izobrazbena struktura delavcev pred stečajem bistveno slabšala, kar nazorno kaže tabela 1.
------------------------------------------------------------------------------
Stopnja Stanje Stanje Stanje Indeks
zahtevnosti 31.12.1989 31.12.1990 6.11.1991, stečaj (6:2)
štev. % štev. % štev. %
------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5 6 7 8
------------------------------------------------------------------------------
I.+II. 1.213 62,3 1.066 62,2 1.019 69,4 84
III.+IV. 408 21,0 353 20,6 216 14,7 53
V. 258 13,2 234 13,6 191 13,0 74
VI. 46 2,4 42 2,4 33 2,3 72
VII.+ 22 1,1 20 1,2 9 0,6 41
------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ: 1.947 100,0 1.715 100,0 1.468 100,0 75
------------------------------------------------------------------------------
Kljub skupnemu upadu števila zaposlenih iz leta 1989 na 1990 se izobrazbeni sestav še ni pomembno spremenil, pač pa se je to zgodilo v zadnjem letu pred stečajem. Relativno najbolj so se osuli delavci z visoko izobrazbo, domala razpolovilo se je število kvalificiranega osebja (stopnja III.+IV.).
Razlogov za takšna dogajanja empirično ne poznamo, vsekakor so začeli pred koncem tovarno zapuščati številni strokovnjaki, kar je bržkone le stopnjevalo težave. Ali drugače: vsaj po formalni izobrazbi odhajanje ni bilo naključno, ampak selektivno v škodo skupnemu izobrazbenemu potencialu tovarne.
Ob stečaju je bilo v Tekstilindusu zaposlenih 857 žensk in 611 moških. Podatek je morda za marsikoga presenetljiv, saj feminizacija (58 %) ni tolikšna kot bi jo pričakovali v tekstilni tovarni. Domnevam, da so k sorazmerno močnemu deležu moških prispevale predvsem tehnološke značilnosti tovarne.
Starostna sestava zaposlenih je bila ugodna, kar kaže tabela 2.
-------------------------------------------------------------------------------------- Starost do 19 20 - 25 - 30 - 35 - 40 - 45 - 50 - 55 in Skupaj v letih 24 29 34 39 44 49 54 več -------------------------------------------------------------------------------------- število 6 151 375 311 217 171 126 100 11 1.468 delež v % 0,4 10,3 25,6 21,2 14,8 11,6 8,6 6,8 0,7 100,0 --------------------------------------------------------------------------------------
Glavnina delavcev je bila v starostnem razredu od 25 do 29 let (dobra četrtina), petina v razredu od 30 do 34 let. Ob povprečni starosti okrog 34 let lahko rečem, da je bil starostni sestav vsekakor ustrezen, saj so prevladovale osebe v najbolj produktivnem življenjskem obdobju.
Izobrazbena struktura (predstavljena v tabeli 1) se je pomembno razlikovala po spolu: med delavkami je bil pomembno večji delež z najnižjimi kvalifikacijami (ženske 73,0 %, moški 64,3 %), med kvalificiranimi osebami (III.+IV.) so izrazito prevladovali moški (22,8 %, ženske le 9,0 %). Večji delež žensk je bil še pri V. stopnji (15,1 %, moški 10,1 %), pri višji in visoki izobrazbi glede na spol ni bilo razlik.
Na splošno je morda videti, da je bila izobrazbena sestava izjemno slaba, vendar je takšna sodba sama po sebi prazna. Upoštevati je namreč treba tehnološko raven, ki v dobršni meri determinira (če vsaj delno sprejmemo tehnološki determinizem) kadrovsko strukturo zaposlenih. Ta je bila v Tekstilindusu še najbližje 4. stopnji tehnološke ravni po Auerhanu, ki ustreza polavtomatski proizvodnji.5
(Seveda po drugi strani lahko rečemo, da nizka izobrazbena raven pogosto ovira tehnološki napredek ali mu celo nasprotuje - in s tem reproducira nezadovoljiv razvoj.)
4. KAJ SE JE Z DELAVCI ZGODILO V TREH LETIH PO STEČAJU
Večina delavcev je takoj po stečaju pridobila pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki naj bi zagotavljalo osnovno socialno varnost. Dolžina tega denarnega prejemka je bila po določbah zakona individualno različna (glede na delovno dobo), v povprečku je bila odmerjena za okrog 16 mesecev. Po izteku omenjene pravice so mnogi stečajniki pridobili še pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo.
V tem obdobju si je zavod za zaposlovanje prizadeval, da mimo te pasivne oblike vključi čimveč oseb nazaj v aktivno delo, pri čemer so bili med drugim uporabljeni številni ukrepi iz široke palete programov zaposlovanja, s katerimi smo strokovno in finančno podpirali zaposlovanje. Nekdanje delavce Tekstilindusa smo vključevali v pripravo na zaposlitev, v izobraževanje za dokončanje strokovne izobrazbe, usposabljanje in izpopolnjevanje (zlasti na področje krojenja in šivanja), javna dela in podobno.
In rezultati? Po dobrih treh letih od začetka stečajnega postopka (po stanju 31.12.1994) je bilo na zavodu prijavljenih še 260 delavcev nekdanjega Tekstilindusa, torej le okrog 18 % od vseh stečajnikov. Zanimivo je, da je njihova izobrazbena struktura pomembno slabša od oseb, ki so se od zavoda poslovile, kar je razvidno iz tabele 3.
----------------------------------------------------------------------------- Stopnja zahtevnosti I.+II. III.+IV. V. VI. VII.+ Skupaj ----------------------------------------------------------------------------- a) vsi delavci ob 69,4 14,7 13,0 2,3 0,6 100,0 stečaju b) stečajniki, ki 79,6 10,8 6,9 1,9 0,8 100,0 so bili po treh letih še na zavodu za zaposlovanje -----------------------------------------------------------------------------
Glavnina stečajnikov je zavod za zaposlovanje zapustila oziroma so bili črtani iz evidence. Od skupno 1.208 oseb ali 82 % vseh stečajnikov so bili razlogi (razvrščeni po velikostnem redu) naslednji:
Grafično je razvrstitev prikazana na sliki 1.
Zanimivo je, da je večina iz nekdanjega Tekstilindusa zapustila zavod za zaposlovanje, ko jim je potekla pravica do denarnega nadomestila. Kljub temu so nekateri uspeli to storiti prej: od skupno 868 oseb, ki so se vključile v aktivno delo, se je pred iztekom nadomestila zaposlilo 205 oseb, 52 se jih je pred tem upokojilo (od skupno 118 oseb), devet preselilo (od skupno 17 oseb).
Izid je pričakovan. Prav v letu 1991, 1992 in 1993 je bila na Gorenjskem še vedno dokaj strma rast brezposelnosti,7 in s tem zmanjšane možnosti na trgu delovne sile, k čemur je mnogo prispeval prav stečaj Tekstilindusa.
Slika 2: Gibanje brezposelnosti (absolutno) v nekdanji občini Kranj ter na Gorenjskem od decembra 1990 do februarja 1992. V novembru leta 1991 je lepo vidna izrazita stopnica - posledica stečaja Tekstilindusa.
V novembru leta 1991 je velika kranjska tekstilna tovarna Tekstilindus prišla pod stečaj. Dogodek sicer ni bil nepričakovan, vendar je pomenil hud pretres za gospodarstvo tedanje kranjske občine, saj je delo naenkrat izgubila dobra desetina zaposlenih v industriji občine, pomemben je bil tudi za celotno regijo (in državo), kajti to je bil doslej največji stečaj na Gorenjskem.
Že nekaj let pred stečajem so tovarno pestile težave, s kadrovskega vidika so se odražale v dokaj strmem upadanju števila zaposlenih, zlasti zadnje leto pred stečajem se je pomembno poslabšala izobrazbena struktura v podjetju.
Po stečaju se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 1.468 oseb, večina je dobila denarno nadomestilo med brezposelnostjo, mnogi kasneje še denarno pomoč.
V dobrih treh letih se je seznam brezposelnih delavcev iz nekdanjega Tekstilindusa bistveno skrčil, na zavodu za zaposlovanje je ostalo še 260 oseb, katerih izobrazbena sestava je bistveno šibkejša od tistih, ki so se vključili v delo.
Glavnina se je namreč s prizadevnostjo oziroma ob dodatni pomoči zavoda za zaposlovanje (zlasti z ukrepi aktivne politike zaposlovanja) vključila v aktivno prebivalstvo, precej ljudi se je upokojilo, znaten del je bil ob delovno dovoljenje, ki so si ga kot tuji državljani pridobili po zakonu in podobno.
Cena stečaja tudi za državo ni bila nizka: izplačila denarnih nadomestil in pomoči med brezposelnostjo, finančne spodbude pri vključevanju v zaposlitev, podeljevanje republiških štipendij socialno šibkejšim, odhodi v predčasno upokojitev ...
Spodbudno je, da se je v treh letih po stečaju večina le uspela zaposliti; mnogi so delo našli prav v "naslednici" Tekstilindusa, v firmi Aquasava, ki že šteje okrog 500 delavcev.
1 V novembru 1991 je bilo v tedanji kranjski občini zaposleno skupaj 28.537 delavcev, od tega v industriji 13.798 delavcev, na Gorenjskem skupaj 69.286 delavcev, od tega 36.407 v industriji.
2 Podatki o brezposelnosti v prispevku pomenijo registrirano število iskalcev zaposlitve, ki so uradno prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Brezposelnost je namreč kompleksen pojav, ki se odraža tudi v različnih metodah njenega merjenja ter razlaganja.
3 Povzeto po izpolnjenih anketah Uresničevanje načrta zaposlovanja in načrt zaposlovanja (obr. MK-LP/RAD-30), Tekstilindus Kranj, Gorenjesavska c. 12, Kranj (podatki za leto 1989, 1990, 1991).
4 Op. cit. pod št. 3.
5 Povzeto iz Poli}, Vladimira: Ekonomika I planiranje obrazovanja, Liburnia-Rijeka, Školska knjiga, Zagreb, 1983, str. 61
6 Po prehodnih določbah Zakona o zaposlovanju tujcev (Ur. list RS, št. 33/92) so državljani nekdanje SFRJ oz. drugih republik nekdanje SFRJ lahko pridobili osebno delovno dovoljenje za eno leto, če so bili na dan uveljavitve tega zakona v Republiki Sloveniji ter so bili prijavljeni pri Republiškem zavodu za zaposlovanje ter so prejemali denarne prejemke v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Na tej podlagi je pridobilo delovno dovoljenje 167 nekdanjih delavcev Tekstilindusa.
7 V letu 1992 je v tedanji kranjski občini število brezposelnih v letnem povprečju narastlo, glede na leto 1991, za 2.074 oseb ali za 73 %, v letu 1993 še za 594 oseb ali za 12 % (na Gorenjskem je število brezposelnih v povprečju od leta 1991 do 1993 narastlo od 7.146 na 11.781 oseb ali za 4.635 oseb.
(Za posebno računalniško obdelavo, ki je omogočila pisanje prispevka, se zahvaljujem Albini Škerjanec.)
V prispevku osvetljujemo usodo delavcev velike kranjske tovarne Tekstilindus, ki je doživela stečaj v začetku novembra leta 1991. Spremljamo jo na podlagi podatkov Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota Kranj.
Empirična analiza kaže, da je po dobrih treh letih na seznamu zavoda za zaposlovanje ostalo od približno 1.500 delavcev še 260 oseb; ostali so se večidel uspeli ponovno vključiti v aktivno delo, znatno število oseb se je upokojilo ali so bili črtani iz seznama iz različnih razlogov. V predstavitvi posebej prikazujemo gibanja v izobrazbeni sestavi, ki se je začela slabšati že pred stečajem - in je med preostalimi iskalci zaposlitve še bistveno nižja.
Čeprav je bila cena stečaja za državo in lokalno skupnost visoka, ter za številne prizadete delavce tudi osebno (zelo) neprijetna, je večji del vprašanj po treh letih razrešen. Seveda takšen zaključek lahko izzveni preveč optimistično in birokratsko, ker je zasnovan zgolj na statistični analizi omejenega dosega.
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 11/1995 /