/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 9/1995 /
Zdenko Lapajne (samostojni raziskovalec, zunanji sodelavec RZZ)
Bli`a se konec prora~unskega obdobja in v dr`avnem zboru se `e pogajajo o velikosti in delitvi dr`avnega prora~una v naslednjem letu. Dobro je, da se letos o tem pogovarjajo {e v starem letu, slabi pa so spomini na obljube poslednjega prora~unskega memoranduma. Kot se spominjamo, so nam tedaj obljubljali pribli`no 90 tiso~ iskalcev zaposlitve, kar se nam po tedanjih gibanjih ni zdelo verjetno. Gibanja zadnjega meseca so zelo zaskrbljujo~a, ~eprav bi jih lahko blagohoten komentator odpravil z migljajem roke kot pri~akovani sezonski pojav.
Te`ava je v tem, da se pred volilci ne bo mogo~e dolgo hvaliti s tem, da je bila konec oktobra 1993 zabele`ena doslej najvi{ja registrirana brezposelnost.
Od konca osemdestih let naprej se je namre~ nabirala skupina prebivalcev, ki zaposlitve ne dobi `e dolgo ~asa ali pa jo je v tem obdobju ve~krat zapored izgubila. Dalj ~asa ko posameznik in njegovi svojci do`ivljajo tak{en obrobni polo`aj na trgu dela (in v krajevni samopostre`bi), te`e bo ponovno aktivirati delovne zmo`nosti, manj{a bo motivacija za aktivno iskanje dela in morebitno prekvalifikacijo, bolj izbir~ni bodo postali redki zaposlovalci.
Seveda se lahko tola`imo, da nekateri registrirani iskalci le ne sedijo kri`em rok, temve~ bolj ali manj na skrivaj vendarle nekaj po~no (za zaslu`ek) na sivem ali ~rnem trgu dela. Toda v dr`avnem prora~unu prihodki niso tolik{ni, kot bi `eleli - pa tudi zasebnih vlaganj v obnove potrebne obrate ne bo dovolj vsem uradni{kim ~arovnijam s certifikati, lastninjenjem in denacionalizacijo navkljub.
Razmeroma stabilna izobrazbena struktura iskalcev zaposlitve ka`e, da ve~ina strokovnjakov la`e poskrbi zase in tudi za svojce. Ni verjetno, da bi zgolj z organizacijskimi in programskimi spremembami {olskega sistema lahko hitro vplivali na strukturno nezaposlenost. Navsezadnje se to ni posre~ilo {e nobeni evropski dr`avi.
Ve~ obetajo kratke oblike usposabljanja in prekvalifikacije za razli~ne, bolj ali manj »odrasle« ciljne skupine prebivalstva in bolj{i programi poklicnega informiranja, svetovanja in spremljanja mladine, ki {ele vstopa na trg dela.
Komercializacija »izrednega« {tudija ka`e na zlatnike v `imnicah, ki bi jih svojci radi tvegali v dober namen; polemike o privilegijih in obveznostih takih »izrednih« {tudentov in njihovih »izrednih« profesorjev (z redno pla~o) pa na pojmovni in pravni nered. ^e je `e znana tarifa za vpis »nezrelega« kandidata, pa {e pogre{amo objavo cenika zneskov, ki ga bo (?) treba pla~ati za diplomo brez znanja ali dr`avno slu`bo brez dela.
Lani se je zdela {tevilka 90 tiso~ nekoliko preuranjen cilj. Je letos `e prepozno?
---------------------------------------------------
Mesec Zgornja Napoved Spodnja
meja meja
---------------------------------------------------
Oktober 1995 127.080 125.600 124.120
November 1995 127.900 125.550 123.190
December 1995 130.670 127.350 124.030
Januar 1996 132.510 128.040 123.560
Februar 1996 133.420 127.810 122.190
Marec 1996 133.970 127.170 120.380
April 1996 135.560 127.540 119.530
Maj 1996 135.400 126.170 116.940
Junij 1996 137.080 126.630 116.170
---------------------------------------------------
/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 9/1995 /