/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 9/1995 /
Zdenko Lapajne (samostojni raziskovalec, zunanji sodelavec RZZ)
Bliža se konec proračunskega obdobja in v državnem zboru se že pogajajo o velikosti in delitvi državnega proračuna v naslednjem letu. Dobro je, da se letos o tem pogovarjajo še v starem letu, slabi pa so spomini na obljube poslednjega proračunskega memoranduma. Kot se spominjamo, so nam tedaj obljubljali približno 90 tisoč iskalcev zaposlitve, kar se nam po tedanjih gibanjih ni zdelo verjetno. Gibanja zadnjega meseca so zelo zaskrbljujoča, čeprav bi jih lahko blagohoten komentator odpravil z migljajem roke kot pričakovani sezonski pojav.
Težava je v tem, da se pred volilci ne bo mogoče dolgo hvaliti s tem, da je bila konec oktobra 1993 zabeležena doslej najvišja registrirana brezposelnost.
Od konca osemdestih let naprej se je namreč nabirala skupina prebivalcev, ki zaposlitve ne dobi že dolgo časa ali pa jo je v tem obdobju večkrat zapored izgubila. Dalj časa ko posameznik in njegovi svojci doživljajo takšen obrobni položaj na trgu dela (in v krajevni samopostrežbi), teže bo ponovno aktivirati delovne zmožnosti, manjša bo motivacija za aktivno iskanje dela in morebitno prekvalifikacijo, bolj izbirčni bodo postali redki zaposlovalci.
Seveda se lahko tolažimo, da nekateri registrirani iskalci le ne sedijo križem rok, temveč bolj ali manj na skrivaj vendarle nekaj počno (za zaslužek) na sivem ali črnem trgu dela. Toda v državnem proračunu prihodki niso tolikšni, kot bi želeli - pa tudi zasebnih vlaganj v obnove potrebne obrate ne bo dovolj vsem uradniškim čarovnijam s certifikati, lastninjenjem in denacionalizacijo navkljub.
Razmeroma stabilna izobrazbena struktura iskalcev zaposlitve kaže, da večina strokovnjakov laže poskrbi zase in tudi za svojce. Ni verjetno, da bi zgolj z organizacijskimi in programskimi spremembami šolskega sistema lahko hitro vplivali na strukturno nezaposlenost. Navsezadnje se to ni posrečilo še nobeni evropski državi.
Več obetajo kratke oblike usposabljanja in prekvalifikacije za različne, bolj ali manj »odrasle« ciljne skupine prebivalstva in boljši programi poklicnega informiranja, svetovanja in spremljanja mladine, ki šele vstopa na trg dela.
Komercializacija »izrednega« študija kaže na zlatnike v žimnicah, ki bi jih svojci radi tvegali v dober namen; polemike o privilegijih in obveznostih takih »izrednih« študentov in njihovih »izrednih« profesorjev (z redno plačo) pa na pojmovni in pravni nered. Če je že znana tarifa za vpis »nezrelega« kandidata, pa še pogrešamo objavo cenika zneskov, ki ga bo (?) treba plačati za diplomo brez znanja ali državno službo brez dela.
Lani se je zdela številka 90 tisoč nekoliko preuranjen cilj. Je letos že prepozno?
---------------------------------------------------
Mesec Zgornja Napoved Spodnja
meja meja
---------------------------------------------------
Oktober 1995 127.080 125.600 124.120
November 1995 127.900 125.550 123.190
December 1995 130.670 127.350 124.030
Januar 1996 132.510 128.040 123.560
Februar 1996 133.420 127.810 122.190
Marec 1996 133.970 127.170 120.380
April 1996 135.560 127.540 119.530
Maj 1996 135.400 126.170 116.940
Junij 1996 137.080 126.630 116.170
---------------------------------------------------
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 9/1995 /