/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 7-8/1995 /
Dragica Dani
Sofinanciranje dela sredstev, ki ga podjetje nameni prekvalifikaciji presežnih delavcev, je ukrep, ki je imel največjo odzivnost v času velikih kadrovskih prestrukturiranj, to je zlasti v letih 1990 do 1992. Takrat so bile vloge podjetij množične. Danes temu ni več tako, saj so podjetja že relativno kadrovsko prečiščena in se za opredeljevanje presežnih delavcev odločijo redkeje. Tudi zato, ker ima sam postopek opredeljevanja presežkov delovne sile, torej nekakšno preštevanje in rangiranje zaposlenih, vedno tudi negativne psihološke vidike. Če pa že prihaja do večjega števila presežkov, denimo zaradi ukinjanja določenih delov proizvodnega procesa, je delež tistih, ki jim s pomočjo prekvalifikacije ali dokvalifikacije uspejo zaposlitev ohraniti, praviloma manjši od vseh opredeljevanih presežkov. To pomeni, da jih del vendarle pride v odprto brezposelnost. Za tisti del delavcev, katerih prekvalifikacija je mogoča in je podjetje, matično ali katero drugo, zanjo tudi zainteresirano, pa lahko upravičeno trdimo, da ima sofinanciranje Republiškega zavoda za zaposlovanje za ohranitve teh delovnih mest nesporen preventivni pomen. Ukrepov, ki brezposelnost preprečujejo in jo poskušajo zaobiti dovolj zgodaj, v času, ko ima delavec formalno še delovno razmerje, naj bi v bodoče imeli več.
V osmih mesecih letošnjega leta je s pomočjo zavodovih sredstev za prekvalifikacijo zaposlitev ohranilo skupaj 436 delavcev iz 10 slovenskih podjetij. Dobra polovica vseh sofinanciranih presežnih delavcev je bila iz mariborske regije, kar lepo odslika tamkajšnjo gospodarsko situacijo. Iz področja območnih enot Celje, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto, pa do avgusta letos še ni bilo nobene vloge podjetij, ki bi zadostila kriterijem iz Pravilnika o sofinanciranju prekvalifikacije ali dokvalifikacije presežnih delavcev (Ur. list RS, št. 38/1994).
----------------------------------------------------------------------------------
Sofinanciranje dokupa Sofinanciranje preusposabljanja
Območna zavarovalne dobe presežnih delavcev
enota Število Število delavcev Število Število delavcev
podjetij v podjetjih podjetij v podjetjih
----------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
----------------------------------------------------------------------------------
Celje - - - -
Koper - - 1 69
Kranj - - - -
Ljubljana - - 3 24
Maribor - - 2 262
Murska Sobota - - 2 22
Nova Gorica - - - -
Novo mesto - - - -
Sevnica - - 1 19
Velenje - - 1 40
---------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ - - 10 436
---------------------------------------------------------------------------------
Pojasnila:
Stolpec 1: Kriterij teritorialnega razvrščanja programov in udeležencev je upravna enota sedeža podjetja.
Stolpec 2: Število podjetij, katerih delavcem je bil v obdobju sofinanciran dokup zavarovalne dobe
Stolpec 3: Število presežnih delavcev v podjetjih iz stolpca 2, ki smo jim v obdobju sofinancirali dokup zavarovalne dobe
Stolpec 4: Število podjetij, ki smo jim v obdobju sofinancirali prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo presežnih delavcev
Stolpec 5: Število presežnih delavcev v podjetjih iz stolpca 4, ki smo jim v obdobju sofinancirali prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo presežnih delavcev
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 7-8/1995 /