/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /
Zdenko Lapajne (samostojni raziskovalec, zunanji sodelavec RZZ)
Zaposlovalna kriza devetdesetih let je najbr` `e dosegla svoj vrhunec, zato vedno pogosteje poslu{amo in prebiramo razmi{ljanja o odnosu med izobra`evalnim in zaposlovalnim sistemom. Tokrat se bom podrobneje lotil dveh komentarjev enega od diagramov, ki jih je pripravil Bel~i~ v okviru raziskave Pedago{kega in{tituta Znanstvene, tehnolo{ke in ekonomske podlage izobra`evanja za poklic ter usposabljanje za delo v Sloveniji (nosilka T. [eme). Avtor je za izhodi{~no leto izra~una indeksov rasti brezposlenosti po stopnji strokovne izobrazbe izbral leto 1988, ko je brezposelnost za~ela izrazito nara{~ati. Zakraj{ek (1995: 337s) je diagram povzel v oceno »V Sloveniji je brezposelnost delovala razli~no na razli~ne izobrazbene in poklicne skupine. Najbolj se je (...) pove~ala pri osebah s III., IV. in V. stopnjo izobrazbe, relativno najmanj pa se je (...) pove~ala pri najmanj izobra`enih (le-teh pa je najve~) in pri najbolj izobra`enih.« Sledi opis zanj idealnega {olskega sistema, v katerem bi 80% starostne skupine uspe{no opravilo vsaj dvanajst let {olanja. @al ga v ~asu mandata ni mogel uveljaviti zaradi nasprotovanj in premajhnih sredstev za izobra`evanje. Medve{ (1995: 272) pa se spra{uje: »Po podatkih Republi{kega zavoda za zaposlovanje se od leta 1988 med iskalci zaposlitve strmo dviga krivulja oseb, ki so kon~ale {tiriletno srednjo {olo, med katerimi niso samo gimnazijci, kar pa je {e slab{e, saj pomeni, da ni dela za strokovno dokaj visoko izobra`en del populacije. [tevilo iskalcev zaposlitve t.i. pete stopnje se je po letu 1989 pove~alo za 8,6-krat, bistveno bolj torej kot celotno {tevilo iskalcev zaposlitve. Ali bi iz tega smeli sklepati, da do`ivlja v obdobju prehoda na Slovenskem najve~jo krizo v svojem bistvu najprodornej{i izobrazbeni potencial? Kje so vzroki za to, ~e bi se to potrdilo? Ali to ka`e, da je struktura slovenske produkcije bolj usmerjena na manj zahtevne programe nezahtevnega (nekvalificiranega) fizi~nega dela? Mnogi kazalniki v zadnjih letih, ko so se za~ele ponovno uvajati pogodbe o izobra`evanju v podjetjih, ka`ejo, da je to res tako in da v Sloveniji primanjkuje predvsem nekvalificiranih delavcev.«
Strastni bralci briljantne Huffove (1954) bro{ure se bomo seveda najprej malo poigrali s podatki in metodami. ^e namesto indeksov pogledamo korelacije med mese~nim {tevilom iskalcev zaposlitve razli~nih stopenj izobrazbe od leta 1968 naprej, seveda opazimo, da so zelo visoke: najni`ja je 0,965 med {tevilom brezposelnih ozkega profila (0+I+II) in z visoko izobrazbo (VII+); najvi{ja 0,995 pa med {tevilom iskalcev {tiriletne srednje (V) in vi{je izobrazbe (VI). V tako dolgem obdobju je torej visoka splo{na brezposelnost razmeroma enakomerno prizadevala vse izobrazbene skupine. Tudi narobe je res: v obdobjih nizke brezposelnosti je bilo pa~ malo brezposelnih vseh izobrazbenih skupin.
Z razliko 0,03 med dvema zelo visokima koeficientoma korelacije (N = 328 mesecev) ve~ina bralcev najbr` ne bi utemeljevala radikalne reforme {olskega sistema. Za to so potrebni indeksi. Izhodi{~no leto 1988 je Bel~i~ dobro izbral, vendar pripomnimo, da so takrat na trg delovne sile `e nekaj let prihajali diplomanti in osip usmerjenega izobra`evanja. Na sliki sem zato za izhodi{~e izbral junij 1979, eno leto pred sprejemom ZUI. S primerjavo junijskih podatkov vsakega leta sem sku{al izlo~iti sezonska nihanja.
Na tem diagramu ne izstopa le V. stopnja zahtevnosti, temve~ tudi {iroki profili in vi{ja izobrazba. Zadnji dve leti krivulja po~asneje upada pri V. stopnji. Bralec, ki diagram bere s prsti na nogah, bo v primeru, da bi ga doletela brezposelnost, pri iskanju slu`be kajpak zatajil vsa spri~evala. Razen morebitne univerzitetne diplome: z njo v roki bo utemeljeval usodne reforme s primerno izbranim in prikazanim podatkovjem. ^ez nekaj let bo lahko z enako vrve`avostjo popravljal posledice lastnih ukrepov ali pisal debele knjige o nekdanjih dobrih namenih. Dela in strank mu pri nas o~itno ne bo zmanjkalo.
Kdor pa o zaposlovanju in izobra`evanju razmi{lja z glavo, bo zamahnil z roko.
Navedeno slovstvo:
Huff, Darell (1954). How to lie with statistics. London: Victor Golamos. (Ponatis pri Penguin, 1978).
Medve{, Zdenko (1995). Strategija razvoja vzgoje in izobra`evanja v slovenski prihodnosti. V: Rus, Veljko (ur.) Slovenija po letu 1995: razmi{ljanja o prihodnosti. Ljubljana: FDV, str. 260-280.
Zakraj{ek, Sre~o (1995). Slovensko {olstvo v tranziciji. Ljubljana: Biteks.
------------------------------------------------------
Mesec Zgornja Napoved Spodnja
meja meja
------------------------------------------------------
Julij 1995 120.030 118.550 117.070
Avgust 1995 120.470 118.130 115.790
September 1995 122.930 119.620 116.320
Oktober 1995 125.250 120.790 116.330
November 1995 125.590 119.980 114.370
December 1995 127.590 120.790 113.990
Januar 1995 128.840 120.810 112.770
Februar 1996 129.210 119.940 110.680
Marec 1996 129.250 118.730 108.220
------------------------------------------------------
/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /