/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /
Zdenko Lapajne (samostojni raziskovalec, zunanji sodelavec RZZ)
Zaposlovalna kriza devetdesetih let je najbrž že dosegla svoj vrhunec, zato vedno pogosteje poslušamo in prebiramo razmišljanja o odnosu med izobraževalnim in zaposlovalnim sistemom. Tokrat se bom podrobneje lotil dveh komentarjev enega od diagramov, ki jih je pripravil Belčič v okviru raziskave Pedagoškega inštituta Znanstvene, tehnološke in ekonomske podlage izobraževanja za poklic ter usposabljanje za delo v Sloveniji (nosilka T. Šeme). Avtor je za izhodiščno leto izračuna indeksov rasti brezposlenosti po stopnji strokovne izobrazbe izbral leto 1988, ko je brezposelnost začela izrazito naraščati. Zakrajšek (1995: 337s) je diagram povzel v oceno »V Sloveniji je brezposelnost delovala različno na različne izobrazbene in poklicne skupine. Najbolj se je (...) povečala pri osebah s III., IV. in V. stopnjo izobrazbe, relativno najmanj pa se je (...) povečala pri najmanj izobraženih (le-teh pa je največ) in pri najbolj izobraženih.« Sledi opis zanj idealnega šolskega sistema, v katerem bi 80% starostne skupine uspešno opravilo vsaj dvanajst let šolanja. Žal ga v času mandata ni mogel uveljaviti zaradi nasprotovanj in premajhnih sredstev za izobraževanje. Medveš (1995: 272) pa se sprašuje: »Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje se od leta 1988 med iskalci zaposlitve strmo dviga krivulja oseb, ki so končale štiriletno srednjo šolo, med katerimi niso samo gimnazijci, kar pa je še slabše, saj pomeni, da ni dela za strokovno dokaj visoko izobražen del populacije. Število iskalcev zaposlitve t.i. pete stopnje se je po letu 1989 povečalo za 8,6-krat, bistveno bolj torej kot celotno število iskalcev zaposlitve. Ali bi iz tega smeli sklepati, da doživlja v obdobju prehoda na Slovenskem največjo krizo v svojem bistvu najprodornejši izobrazbeni potencial? Kje so vzroki za to, če bi se to potrdilo? Ali to kaže, da je struktura slovenske produkcije bolj usmerjena na manj zahtevne programe nezahtevnega (nekvalificiranega) fizičnega dela? Mnogi kazalniki v zadnjih letih, ko so se začele ponovno uvajati pogodbe o izobraževanju v podjetjih, kažejo, da je to res tako in da v Sloveniji primanjkuje predvsem nekvalificiranih delavcev.«
Strastni bralci briljantne Huffove (1954) brošure se bomo seveda najprej malo poigrali s podatki in metodami. Če namesto indeksov pogledamo korelacije med mesečnim številom iskalcev zaposlitve različnih stopenj izobrazbe od leta 1968 naprej, seveda opazimo, da so zelo visoke: najnižja je 0,965 med številom brezposelnih ozkega profila (0+I+II) in z visoko izobrazbo (VII+); najvišja 0,995 pa med številom iskalcev štiriletne srednje (V) in višje izobrazbe (VI). V tako dolgem obdobju je torej visoka splošna brezposelnost razmeroma enakomerno prizadevala vse izobrazbene skupine. Tudi narobe je res: v obdobjih nizke brezposelnosti je bilo pač malo brezposelnih vseh izobrazbenih skupin.
Z razliko 0,03 med dvema zelo visokima koeficientoma korelacije (N = 328 mesecev) večina bralcev najbrž ne bi utemeljevala radikalne reforme šolskega sistema. Za to so potrebni indeksi. Izhodiščno leto 1988 je Belčič dobro izbral, vendar pripomnimo, da so takrat na trg delovne sile že nekaj let prihajali diplomanti in osip usmerjenega izobraževanja. Na sliki sem zato za izhodišče izbral junij 1979, eno leto pred sprejemom ZUI. S primerjavo junijskih podatkov vsakega leta sem skušal izločiti sezonska nihanja.
Na tem diagramu ne izstopa le V. stopnja zahtevnosti, temveč tudi široki profili in višja izobrazba. Zadnji dve leti krivulja počasneje upada pri V. stopnji. Bralec, ki diagram bere s prsti na nogah, bo v primeru, da bi ga doletela brezposelnost, pri iskanju službe kajpak zatajil vsa spričevala. Razen morebitne univerzitetne diplome: z njo v roki bo utemeljeval usodne reforme s primerno izbranim in prikazanim podatkovjem. Čez nekaj let bo lahko z enako vrvežavostjo popravljal posledice lastnih ukrepov ali pisal debele knjige o nekdanjih dobrih namenih. Dela in strank mu pri nas očitno ne bo zmanjkalo.
Kdor pa o zaposlovanju in izobraževanju razmišlja z glavo, bo zamahnil z roko.
Navedeno slovstvo:
Huff, Darell (1954). How to lie with statistics. London: Victor Golamos. (Ponatis pri Penguin, 1978).
Medveš, Zdenko (1995). Strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v slovenski prihodnosti. V: Rus, Veljko (ur.) Slovenija po letu 1995: razmišljanja o prihodnosti. Ljubljana: FDV, str. 260-280.
Zakrajšek, Srečo (1995). Slovensko šolstvo v tranziciji. Ljubljana: Biteks.
------------------------------------------------------
Mesec Zgornja Napoved Spodnja
meja meja
------------------------------------------------------
Julij 1995 120.030 118.550 117.070
Avgust 1995 120.470 118.130 115.790
September 1995 122.930 119.620 116.320
Oktober 1995 125.250 120.790 116.330
November 1995 125.590 119.980 114.370
December 1995 127.590 120.790 113.990
Januar 1995 128.840 120.810 112.770
Februar 1996 129.210 119.940 110.680
Marec 1996 129.250 118.730 108.220
------------------------------------------------------
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /