RZZ - Mese~ne informacije 6/1995 - Projekti in evalvacije

/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /

Mese~ne informacije 6/1995 - O "PROJEKTIH" IN "EVALVACIJAH"

Marko @vokelj

Dve besedici, ki sta v na{i slu`bi vse pogosteje v rabi. Mno`i~na raba je razkrila dvoje:

v na{i slu`bi je razvrednotila strokovni pomen obeh izrazov, ki ozna~ujeta povsem dolo~en na~in strokovnega dela,
hkrati razkrila, da v strokovno zelo zahtevna dela (zaradi nevednosti?) tla~imo vsakr{no kramarijo, ki jo iz istega razloga poimenujemo kot projektni pristop ali kot evalvacijo nekega dela.

Zato `elim v zelo strnjeni obliki opozoriti na nekaj osnovnih vedenj, ki jih je treba imeti, ~e `elimo neko delo opraviti v projektni obliki organiziranosti, ali ~e `elimo evalvirati kakr{nekoli programe ali bolj doma~e, ~e `elimo ugotoviti ali s programom uresni~ujemo zastavljene cilje in morda {e, koliko nas to stane.

Projekt

Projekt je, najkraj{e povedano, na~in, kako organiziramo izvajanje enkratnih poslov. Vsak projekt mora:

imeti dolo~ene svoj(e) cilj(e), interne in eksterne, kon~ne in vmesne (glede na dinamiko dogajanj), glavne in stranske (glede na hierarhijo ciljev) itd.
biti sestavljen iz zaporedja dejavnosti (da preidemo iz slab{ega v bolj{e stanje)
biti ~asovno omejen (v projektu, ki je zaporedje dejavnosti, mora biti vsaka ~asovno opredeljena)
vodljiv kar pomeni, da je dolo~en na~in izvajanja, da je ta na~in mo~ spremljati in kontrolirati in s temi informacijami voditi k cilju.

Za la`je razumevanje teh na~el bom dodal {e kratek opis delovnih faz v projektnem pristopu.

Prva faza je inicializacija. To je faza, ko se pojavi predlog, pobuda, ideja, ko opravimo prvo oceno smotrnosti in mo`nosti za uresni~itev ideje.

Druga je strate{ka faza. Vklju~uje posnetek stanja, (~e je potreben), definicijo ciljev po ve~ vidikih, globalno definicijo projekta in podprojektov in povezave, opredelitev resursov (~as, ljudje, sredstva itd), opredelitev vodenja in oceno pri~akovanih rezultatov.

Tretja je takti~na faza, ozna~ena tudi kot faza definiranja in programiranja. O tej fazi samo nekaj drobcev, bolj prilagojenih projektnemu pristopu pri nas. V tej fazi se odlo~imo za izbor metod dela, izbor izvajalcev, podrobnej{e planiranje izvedbe posameznih etap, vzpostavitev informacijskega sistema (ali podpore) projekta in ~e so potrebne tudi pilotske {tudije.

^etrta je operativna faza. Ta vklju~uje operativni na~rt izvedbe projekta, izvedbeno dokumentacijo, usposabljanje izvajalcev za delo z izbranimi metodami, razdelitev in izvedbo dela, spremljanje izvajanja in zaklju~ek.

V na{i slu`bi bi '{tirje cilji in kakih tucat podciljev', ki jih je ponudil direktor leta 1993, lahko slu`ili kot prva faza, kot inicializacija za izdelavo projekta 'preoblikovanje slu`be za zaposlovanje'. Toda dlje od inicializacije nismo pri{li.

Vse ostalo, kar se je pojavljalo z imenom projekt ni imelo s projektnim pristopom k delu nobene zveze. Samo zlorabljeno ime.

Opozoril bi na to, da smo imeli `e v letu 1991 izobra`evanje, ki je zajelo temo 'Projekti - Projektna organizacija - Mre`no planiranje', da nam je dr. Tone Ljubi~ pripravil ca 100 strani gradiva in za tiste, ki se te`je pripravijo k branju strokovnih gradiv, {e 17 strani obsegajo~ izvle~ek, opremljen s sli~icami.

Preden bi se {e kdo lotil 'projektov', bi bilo dobro ~e bi si ogledal vsaj izvle~ek!

Evalvacija

Z definicijo evalvacije so te`ave. Pragmati~ni za~etki evalvacij (vladi ZDA in Veliki Britaniji sta `eleli v 60. letih ugotoviti, v katere programe je {e naprej smiselno vlagati denar), so imeli za posledico administrativne ukrepe. To vsekakor ni olaj{alo strokovne definicije postopka.

Izpostavilo pa je, da gre za ugotavljanje. Ugotavljanje pa je zahtevalo 'objekt', 'na~rt' in 'metode' ugotavljanja. Od te ugotovitve dalje je bil strokovni pristop `e zagotovljen. Vsaj pri vseh tistih, ki vedo, da je vsako strokovno ugotavljanje raziskava.

Glede na na{e podro~je dela - evalvacija socialnih programov - sku{amo z evalvacijo ugotoviti:

uspe{nost (effectiveness) programa, kar pomeni, da ugotavljamo ali dosega vnaprej dolo~ene cilje,
u~inkovitost (efficiency) programa, kar pomeni, da ugotavljamo razmerje med dose`ki in stro{ki, torej med vlo`enimi sredstvi (input) in rezultati (output),
ekonomi~nost (economy) programa, kar pomeni, da ugotavljamo stro{ke programa v primerjavi z razpolo`ljivimi dru`benimi sredstvi.

Z evalvacijo lahko ugotavljamo enega ali vse tri elemente.

V programih, ki jih sku{amo evalvirati v na{i slu`bi (prete`no socialni programi) se moramo nenehno zavedati, da je objekt evalvacije skupina ljudi ali posameznik. Objekt je torej subjekt. Izvajalec evalvacije se mora torej vsak trenutek zavedati, da ima opraviti z ljudmi in ne s stvarmi.

Na kratko {e nekaj besed o modelu - prikazu postopkov - evalvacije.

Prou~evanje programa. V tej fazi mora izvajalec evalvacije (evalvator) pridobiti vse potrebne informacije o strukturiranosti programa, njegovih ciljih, populaciji, o vseh vpletenih skupinah (sem sodi tudi vlada s svojimi stali{~i do programa) in nakazati cilje evalvacije.
Izdelava evalvacijskega na~rta. V tej fazi mora sprejeti evalvator najprej nekaj teoreti~nih izhodi{~ (ne bom jih na{teval, ker teorija nasploh pri nas ni priljubljena) in nato izbrati glavne metode, splo{ne merske in{trumente in se opredeliti do tega ali bodo potrebne pilotske {tudije, (morebitna predevalvacija) ali ne. V tej fazi evalvator ve, kaj lahko in kaj mora raziskati ter ve~ji del tudi, kako bo raziskavo izvedel. Skratka: definira socialne pogoje in identificira ciljno(e) skupino(e). Vse to opredeli v evalvacijskem na~rtu, ki ga predstavi naro~niku in predvidenim izvajalcem.
Revizija in elaboracija evalvacijskega na~rta. Predlogi, dopolnitve, kriti~na presoja, ki izhajajo iz predstavitve, so elementi s katerimi dopolnimo evalvacijski na~rt in ga pripravimo za izvedbo. V tej fazi opravimo tudi pilotsko testiranje metod in in{trumentov.
Izvedba evalvacijskega na~rta. Revidirani evalvacijski na~rt postane izvedbeni na~rt, s katerim seznanimo vse izvajalce in jih uvedemo v izbrane metode dela
Nadzor sodi v izvedbeno fazo. Toda posebej velja poudariti, da mora biti nadzor nad potekom vsakega dela dejavnosti. Od distribucije in{trumentarija (npr. vpra{alniki), do preverjanja vnosov podatkov v ra~unalnik in vgraditve logi~nih kontrol v ra~unalni{ki program.
Uporaba evalvacije. Glavni namen evalvacije je posredovanje uporabnih ugotovitev. Do teh se v dobro pripravljeni evalvaciji dokopljemo `e med potekom in ne {ele na koncu, kot se to dogaja pri bolj diletantsko vodenih evalvacijah.

Tudi tu naj na koncu dodam, da za pripravo evalvacije nekega programa ni treba prebrati gore knjig. ^eprav podroben pogled v vsaj eno, ki je u~beni{ke narave, ne more {koditi.

Za na{o slu`bo pa je Alenka Gor{e `e 1993. leta pripravila kratek in zelo dober repetitorij z naslovom "Evalvacija - opredelitev, pristopi, faze". Iz tega je tudi del gornjega povzetka. To posebej omenjam zato, ker osnovne napotke za dobre evalvacije imamo, kar pomeni, da so diletantski pristopi odraz neznanja.

Imamo pa {e en kratek repetitorij za pripravo evalvacijskih {tudij, posebej usmerjen na socialne programe, ki nam ga je pripravila mag. Alenka Lipovec kot uvodni separat v projekt "Spremljanje in ocenjevanje programov izobra`evanja in usposabljanja brezposelnih", ki ga je Republi{ki zavod za zaposlovanje naro~il pri Raziskovalnem in{titutu Fakultete za dru`bene vede.

Kratkih priro~nikov za vsaj korekten pristop imamo torej dovolj. V uvodu k vsakemu od omenjenih pa je dovolj dobro opredeljen tudi pojem projekta in evalvacije, tako da {arlatanjenje s temi pojmi, ne bi bilo ve~ potrebno. Vsaka nestrokovna uporaba strokovnih terminov, ki imajo povsem dolo~eno semantiko, vodi v zameglevanje realnega.

/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /