/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /
Miha Šepec
Trend povečanega zaposlovanja tujcev se podobno kot tekom celotnega lanskega leta nadaljuje tudi v prvem polletju letošnjega leta.
V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta beležimo kar 69 % povečanje obsega izdanih delovnih dovoljenj, obseg veljavnih delovnih dovoljenj konec obdobja pa se je povečal za 15,2 %. Ob teh podatkih je potrebno pojasniti, da je tako veliko povečanje obsega izdanih delovnih dovoljenj v veliki meri posledica spremenjenega načina izdaje delovnih dovoljenj v primeru novega zaposlovanja tujih delavcev, kjer se delovna dovoljenja najprej izdajajo le za omejeno obdobje (tri oz. štiri mesece), v primeru dejanske zaposlitve tujcev pa se delovna dovoljenja podaljšajo za preostalo zaprošeno obdobje, največ do enega leta. Omenjeni postopek izdaje delovnih dovoljenj je bil sredi preteklega leta uveden zaradi številnih primerov izigravanja zakona s strani delodajalcev, ki so izdajo delovnih dovoljenj izkoriščali le za vstopanje in prebivanje tujih delavcev v Sloveniji, medtem ko do zaposlitev v številnih primerih sploh ni prišlo. Ker zakonska določila takega ravnanja niso sankcionirala (ni določenega roka, v katerem mora delodajalec s tujcem, za katerega je pridobil delovno dovoljenje, skleniti zaposlitev) je bilo nujno sprejeti postopek, ki omogoča dejansko kontrolo realizacije izdanih delovnih dovoljenj, medtem ko vsa dovoljenja, ki niso bila realizirana, prenehajo veljati avtomatsko z iztekom relativno kratkega roka. Tako dejansko prihaja v primeru novega zaposlovanja tujcev do administrativne podvojitve obsega izdanih delovnih dovoljenj, kar pa ne pomeni tudi tako velikega povečanja dejanskega števila tujih delavcev na delu v Sloveniji.
Omenjene trditve potrjujejo tudi podatki o obsegu veljavnih delovnih dovoljenjih, kjer sicer tudi beležimo porast, ki pa je precej manjši in znaša napram enakemu obdobju lani le okrog 15,2 %. Tako je bilo v prvem polletju tega leta izdanih skupno 18.323 delovnih dovoljenj, od tega je bilo 5.733 obnovljenih delovnih dovoljenj, 2.081 delovnih dovoljenj za pogodbena dela in 194 osebnih delovnih dovoljenj. Skupno število veljavnih delovnih dovoljenj se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo iz 35.771 na 41.222 delovnih dovoljenj, oziroma za 15,2 %, od tega je 26.659 delovnih in 14.563 osebnih delovnih dovoljenj.
Medtem, ko se nova delovna dovoljenja praviloma izdajajo le na vlogo delodajalca in so časovno omejena (največ eno leto), pa večino osebnih delovnih dovoljenj (94,4 % oziroma 13.717) predstavljajo osebna delovna dovoljenja za nedoločen čas, ki so bila izdana po prehodnih določilih zakona o zaposlovanju tujcev za delavce iz drugih območij bivše Jugoslavije, ki so bili ob uveljavitvi zakona zaposleni v Sloveniji in so imeli tu že več kot 10 let delovne dobe. Ti delavci so glede zaposlovanja praktično izenačeni z domačimi delavci, največ tovrstnih dovoljenj pa je bilo izdano delavcem iz BIH: 9030 dovoljenj, sledijo delavci iz Hrvaške: 2.687, Srbije 991 in v manjšem številu iz preostalih delov bivše Jugoslavije.
Kljub zgoraj omenjenim razlogom za tolikšno povečanje števila izdanih delovnih dovoljenj in kljub temu, da približno 43 % izdanih delovnih dovoljenj v tem obdobju predstavljajo kratkotrajna pogodbena dela in pa "obnovljena" delovna dovoljenja za delavce, ki so v Sloveniji že vrsto let in so z družinami in dolgoletnim delom pri enem delodajalcu že bolj ali manj vraščeni v slovenski prostor, pa je vseeno potrebno opozoriti na precejšen porast novih zaposlitev in predvsem na dejstvo, da se interes delodajalcev za novo zaposlovanje tujcev še naprej povečuje, kar pa je razumljivo glede na razloge za tovrstno zaposlovanje in pa določila zakona o zaposlovanju tujcev, ki relativno liberalno omogočajo novo zaposlovanje tujcev vseh kvalifikacijskih struktur in v vseh dejavnostih glede na ozke ekonomske interese delodajalcev.
Razlogi za takšen interes za tovrstno zaposlovanje so v bistvu identični že od uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev dalje. Poleg kroničnega dolgoletnega pomanjkanja delovne sile v nekaterih dejavnostih, zlasti v gradbeništvu, je glavni razlog za povečano zaposlovanje tujcev predvsem cenenost tuje delovne sile in pripravljenost dela pod slabšimi delovnimi pogoji, po drugi strani pa nepripravljenost domačih izkalcev zaposlitve sprejeti dela v nekaterih tipičnih dejavnostih kot so npr. v gradbeništvu, komunali, kmetijstvu, oziroma pri določenih delodajalcih ("tujci s slovenskim državljanstvom"), ki zaposlujejo skoraj izključno tuje delavce. Resnična strokovnost tujih delavcev je pri zaposlovanju sekundarnega pomena, kar potrjujejo tudi podatki o kvalifikacijski strukturi tujih delavcev, ki so prejeli delovna dovoljenja.
Kljub temu, da v tem obdobju sicer opažamo določeno izboljšavo kvalifikacijske strukture tujcev, ki so pridobili delovna dovoljenja, pa je ta še vedno precej zaskrbljujoča, saj je bilo preko 55,7 % vseh delovnih dovoljenj izdano za delavce s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, 25,6 % s III.-IV. stopnjo, 6,7 % s V., in le 4,7 % za delavce s VI, VII. in VIII. stopnjo izobrazbe.
Največ delovnih dovoljenj je bilo tudi v tem obdobju izdano za delavce v gradbeništvu in kmetijstvu (od I. do IV. stopnje izobrazbe), medtem ko je raznolikost izdanih dovoljenj za delavce od V. do VIII. stopnje večja, pretežno pa v strojništvu, zdravstvu in elektrotehniki.
Največji pritisk za delo tujcev je bil v ljubljanski regiji, kjer se je število veljavnih delovnih dovoljenj napram lanskemu letu povečalo kar za 29 % , sledijo pa kranjska (+15,5 %), novogoriška (+13,0 %), in celjska regija (+9,9 %), do povečanega obsega veljavnih dovoljenj pa je prišlo praktično tudi v vseh drugih regijah.
Večina vseh delovnih dovoljenj oziroma 97,4 % je bila izdana delavcem iz bivše Jugoslavije, od tega največ delavcem ki opredeljujejo svoje državljanstvo kot Jugoslovansko:5.663 dovoljenj, nato delavcem iz Hrvaške: 4.128 dovoljenj , sledijo delavci iz Bosne in Hercegovine: 3.657, Makedonije: 2.936, Kosova: 1.596, Srbije: 993, medtem, ko je delež tujih delavcev iz drugih držav v tem obdobju celo upadel.
Kljub temu, da Zavod pri novem zaposlovanju tujcev dosledno upošteva določila 5. čl. zakona o zaposlovanju tujcev in preverja ustreznost in pripravljenost domačih iskalcev, pa se glede na povečan interes delodajalcev in zakonska določila, ki takšno zaposlovanje omogočajo, povečuje tudi obseg izdanih delovnih dovoljenj. Glede na tovrstna gibanja, ki se bodo predvidoma nadaljevala tudi v prihodnje, bi bilo nujno čimpreje sprejeti določeno širšo strategijo glede zaposlovanja in delovnega angažiranja tujcev v Sloveniji, kjer bi morali doseči določeno uskladitev med ozkimi ekonomskimi interesi posameznih delodajalcev in širšim interesom države na tem področju in na tej osnovi tudi ustrezno prilagoditi način urejanja tovrstnega zaposlovanja.
--------------------------------------------------------------------------------------------
Št. veljavnih del. dovoljenj
V juniju 1995 konec junija 1995 (stanje)
Št.izd. Število izdanih delovnih Število delovnih Število osebnih
Območna os.del.dov. dovoljenj dovoljenj delovnih dovoljenj
enota Skupaj Skupaj Obnov- Pogod- Skupaj Pogod- Skupaj Za
ljena bena bena nedol.čas
-------------------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5 6 7 8 9
-------------------------------------------------------------------------------------------
Celje - 215 85 14 3.659 1.356 1.170 1.168
Koper 1 325 145 4 2.443 27 701 688
Kranj 1 316 153 1 3.100 66 1.439 1.439
Ljubljana 1 990 407 1 8.660 55 6.107 6.106
Maribor 4 229 81 2 2.031 29 1.926 1.781
Murska Sobota - 66 40 14 610 46 63 60
Nova Gorica - 496 86 22 2.376 61 580 580
Novo mesto - 132 59 - 1.819 3 556 555
Sevnica - 105 17 3 915 154 357 345
Velenje 3 94 57 2 1.039 5 1.002 995
Sedež RZZ 20 - - - - - 662 -
--------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 30 2.968 1.130 63 26.652 1.802 14.563 13.717
--------------------------------------------------------------------------------------------
Pojasnila:
Stolpec 1: Kriterij teritorialnega razvrščanja: pri delovnih dovoljenjih upravna enota delodajalca, pri osebnih delov. dovoljenjih upravna enota prebivališča (če podatka o bivališču ni, se taka dovoljenja razvrstijo v kategorijo "brez bivališča ali neznano").
Stolpec 2: Število izdanih osebnih delovnih dovoljenj tujcem od prvega do zadnjega dne meseca, za katerega velja poročilo
Stolpec 4: Od skupnega števila izdanih delovnih dovoljenj število delovnih dovoljenj za tujce, ki so že zaposleni v Sloveniji in so imeli delovno dovoljenje le za določen čas
Stolpec 5: Od skupnega števila izdanih delovnih dovoljenj število delovnih dovoljenj za delo po pogodbi
----------------------------------------------------------------------------------------------
Od 1. 1. 1995 do Št. veljavnih del. dovoljenj
konca junija 1995 konec junija 1995 (stanje)
Št.izd. Število izdanih delovnih Število delovnih Število osebnih
Območna os.del.dov. dovoljenj dovoljenj delovnih dovoljenj
enota Skupaj Skupaj Obnov- Pogod- Skupaj Pogod- Skupaj Za
ljena bena bena nedol.čas
----------------------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5 6 7 8 9
----------------------------------------------------------------------------------------------
Celje 3 2.627 503 1.359 3.659 1.356 1.170 1.168
Koper 4 1.579 715 20 2.443 27 701 688
Kranj 3 2.160 668 232 3.100 66 1.439 1.439
Ljubljana 8 6.003 2.085 47 8.660 55 6.107 6.106
Maribor 13 1.112 281 20 2.031 29 1.926 1.781
Murska Sobota - 265 166 41 610 46 63 60
Nova Gorica - 2.062 512 68 2.376 61 580 580
Novo mesto - 992 403 19 1.819 3 556 555
Sevnica 1 683 103 198 915 154 357 345
Velenje 9 646 297 77 1.039 5 1.002 995
Sedež RZZ 153 - - - - - 662 -
----------------------------------------------------------------------------------------------
SKUPAJ 194 18.129 5.733 2.081 26.652 1.802 14.563 13.717
----------------------------------------------------------------------------------------------
Pojasnila:
Stolpec 1: Kriterij teritorialnega razvrščanja: pri delovnih dovoljenjih upravna enota delodajalca, pri osebnih delov. dovoljenjih upravna enota prebivališča (če podatka o bivališču ni, se taka dovoljenja razvrstijo v kategorijo "brez bivališča ali neznano").
Stolpec 2: Število izdanih osebnih delovnih dovoljenj tujcem od prvega do zadnjega dne meseca, za katerega velja poročilo
Stolpec 4: Od skupnega števila izdanih delovnih dovoljenj število delovnih dovoljenj za tujce, ki so že zaposleni v Sloveniji in so imeli delovno dovoljenje le za določen čas
Stolpec 5: Od skupnega števila izdanih delovnih dovoljenj število delovnih dovoljenj za delo po pogodbi
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /