/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /

Mese~ne informacije 6/1995 -Anketa o delovni sili 1995 - prvi rezultati

Miroljub Ignjatovi}

V ~etrtek 20. julija 1995 so bili na tiskovni konferenci predstavljeni prvi, {e nedokon~ni, rezultati leto{nje raziskave Anketa o delovni sili. Raziskavo, ki jo bolj poznate pod imenom Anketa o kadrovskem potencialu, je v prej{njih dveh letih izvajal Republi{ki zavod za zaposlovanje, letos pa se je dokon~no preselila na Zavod Republike Slovenije za statistiko.

Leto{nja anketa je bila, tako kot doslej, izvedena v mesecu maju in v skladu z metodolo{kimi in vsebinskimi standardi, ki jih je dolo~ila Mednarodna organizacija dela (ILO), kar pomeni, da so podatki, pridobljeni s to anketo, mednarodno primerljivi.

Nekaj osnovnih podatkov iz raziskave o slovenskem trgu delovne sile:

• 952 tiso~ aktivnih prebivalcev, kar je v primerjavi z AKP 94 pove~anje za 1,7 %; stopnja aktivnosti je 59,7 % in je v primerjavi z AKP 94 vi{ja za 2,1 %.
• 882 tiso~ delovno aktivnih oseb, kar je v primerjavi z AKP 94 porast za 3,6 %, stopnja delovne aktivnosti je 55,3 % in je v primerjavi z AKP 94 vi{ja za 2,9 %.
• 712 tiso~ zaposlenih in 108 tiso~ samozaposlenih, kar je v primerjavi z AKP 94 pove~anje za 5,2 % oziroma 3,8 %.
• 70 tiso~ brezposelnih, kar je v primerjavi z AKP 94 zmanj{anje za 17,6 %; stopnja brezposelnosti je 7,4 % in je v primerjavi z AKP 94 manj{a za 1,6 %.
• 667 tiso~ neaktivnih oseb, starih 15 let in ve~, kar je v primerejavi z AKP 94 zmanj{anje za 3,2 %.

Ob ponovnem opozorilu, da so podatki {e niso dokon~ni, lahko re~emo, da so temeljne zna~ilnosti slovenskega trga delovne sile v maju 1995 po ADS:

• ^e smo v letu 1994 ugotavljali ustavitev negativnih trendov zmanj{evanja aktivnega prebivalstva in pove~evanja neaktivnega prebivalstva, lahko za leto 1995 ugotovimo nekatere pozitivne trende - pove~anje aktivnega, {e bolj pa delovno aktivnega prebivalstva (za 30 tiso~ v primerjavi z letom 1994). V primeru pove~anja delovno aktivnega prebivalstva gre za pove~an pretok neaktivnih in {e posebej brezposlenih neposredno med delovno aktivne. Posebej je treba opozoriti na pove~anje {tevila delovno aktivnih v starostni skupini od 15 do 24 let (za 12,0 % v primerjavi z AKP 94).
• Na pove~an pretok brezposlenih med delovno aktivne ka`e opazno zmanj{anje {tevila brezposelnih oseb, kar se odra`a tudi na zni`anju stopnje anketne brezposelnosti (7,4 %). Mednarodna primerjava stopenj brezposelnosti uvr{~a Slovenijo v skupino dr`av z ni`jimi stopnjami brezposlenosti (enako stopnjo je v maju 1995 imela Portugalska). Zni`anje {tevila brezposelnih oziroma stopnje brezposelnosti je predvsem posledica pove~ane gospodarske rasti v preteklih dveh letih, ne ka`e pa pozabiti tudi na uspe{nost izvajanja nekaterih politik zaposlovanja s strani Zavoda za zaposlovanje.
• Trende zmanj{evanja stopenj brezposelnosti lahko opazujemo tudi pri specifi~nih socialnih skupinah. Tako je stopnja mladinske brezposelnosti v primerjavi z AKP 94 padla za 3,4 % in zna{a 18,8 %. Prav tako se je zmanj{al dele` dolgotrajno bezposelnih (za 4,9 %) in zna{a 53,6 %. Kljub dolo~enemu zmanj{anju pa obe skupini {e vedno predstavljata, skupaj z izobrazbeno strukturo brezposelnih (in delovno aktivnih) akutne probleme slovenskega trga delovne sile.

/ ZRSZ doma~a stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /