/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /

Mesečne informacije 6/1995 -Anketa o delovni sili 1995 - prvi rezultati

Miroljub Ignjatovi}

V četrtek 20. julija 1995 so bili na tiskovni konferenci predstavljeni prvi, še nedokončni, rezultati letošnje raziskave Anketa o delovni sili. Raziskavo, ki jo bolj poznate pod imenom Anketa o kadrovskem potencialu, je v prejšnjih dveh letih izvajal Republiški zavod za zaposlovanje, letos pa se je dokončno preselila na Zavod Republike Slovenije za statistiko.

Letošnja anketa je bila, tako kot doslej, izvedena v mesecu maju in v skladu z metodološkimi in vsebinskimi standardi, ki jih je določila Mednarodna organizacija dela (ILO), kar pomeni, da so podatki, pridobljeni s to anketo, mednarodno primerljivi.

Nekaj osnovnih podatkov iz raziskave o slovenskem trgu delovne sile:

• 952 tisoč aktivnih prebivalcev, kar je v primerjavi z AKP 94 povečanje za 1,7 %; stopnja aktivnosti je 59,7 % in je v primerjavi z AKP 94 višja za 2,1 %.
• 882 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je v primerjavi z AKP 94 porast za 3,6 %, stopnja delovne aktivnosti je 55,3 % in je v primerjavi z AKP 94 višja za 2,9 %.
• 712 tisoč zaposlenih in 108 tisoč samozaposlenih, kar je v primerjavi z AKP 94 povečanje za 5,2 % oziroma 3,8 %.
• 70 tisoč brezposelnih, kar je v primerjavi z AKP 94 zmanjšanje za 17,6 %; stopnja brezposelnosti je 7,4 % in je v primerjavi z AKP 94 manjša za 1,6 %.
• 667 tisoč neaktivnih oseb, starih 15 let in več, kar je v primerejavi z AKP 94 zmanjšanje za 3,2 %.

Ob ponovnem opozorilu, da so podatki še niso dokončni, lahko rečemo, da so temeljne značilnosti slovenskega trga delovne sile v maju 1995 po ADS:

• Če smo v letu 1994 ugotavljali ustavitev negativnih trendov zmanjševanja aktivnega prebivalstva in povečevanja neaktivnega prebivalstva, lahko za leto 1995 ugotovimo nekatere pozitivne trende - povečanje aktivnega, še bolj pa delovno aktivnega prebivalstva (za 30 tisoč v primerjavi z letom 1994). V primeru povečanja delovno aktivnega prebivalstva gre za povečan pretok neaktivnih in še posebej brezposlenih neposredno med delovno aktivne. Posebej je treba opozoriti na povečanje števila delovno aktivnih v starostni skupini od 15 do 24 let (za 12,0 % v primerjavi z AKP 94).
• Na povečan pretok brezposlenih med delovno aktivne kaže opazno zmanjšanje števila brezposelnih oseb, kar se odraža tudi na znižanju stopnje anketne brezposelnosti (7,4 %). Mednarodna primerjava stopenj brezposelnosti uvršča Slovenijo v skupino držav z nižjimi stopnjami brezposlenosti (enako stopnjo je v maju 1995 imela Portugalska). Znižanje števila brezposelnih oziroma stopnje brezposelnosti je predvsem posledica povečane gospodarske rasti v preteklih dveh letih, ne kaže pa pozabiti tudi na uspešnost izvajanja nekaterih politik zaposlovanja s strani Zavoda za zaposlovanje.
• Trende zmanjševanja stopenj brezposelnosti lahko opazujemo tudi pri specifičnih socialnih skupinah. Tako je stopnja mladinske brezposelnosti v primerjavi z AKP 94 padla za 3,4 % in znaša 18,8 %. Prav tako se je zmanjšal delež dolgotrajno bezposelnih (za 4,9 %) in znaša 53,6 %. Kljub določenemu zmanjšanju pa obe skupini še vedno predstavljata, skupaj z izobrazbeno strukturo brezposelnih (in delovno aktivnih) akutne probleme slovenskega trga delovne sile.

/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /