/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /
Cvetka Čahuk Mandič, Jože Glazer
12. julija 1995 sta se v Budimpešti na njihovem zavodu za zaposlovanje sestali delegaciji slovenskega in madžarskega zavoda za zaposlovanje.
Predstavitev obeh zavodov
Direktor Jože Glazer je na kratko predstavil organizacijo, cilje in osnovne naloge našega zavoda ter poudaril naš interes za nadaljevanje sodelovanja med obema zavodoma, zlasti pri strokovni izmenjavi izkušenj.
Madžarski zavod za zaposlovanje se nahaja pred večjim prestrukturiranjem. V skladu s pričakovano spremembo Zakona o zaposlovanju bodo sprejeli strategijo zaposlovanja za naslednja leta. Prioriteta njihovega dela se nanaša na posredovanje delavcev in iskanje dela, težijo k boljšemu sodelovanju s podjetji ter izvajajo socialno varnost brezposelnih.
Organizirani so na treh nivojih: zveznem, regijskem in lokalnem. V proces odločanja je na zveznem in regijskem nivoju vključen poseben upravni odbor, ki je tripartitno sestavljen.
Financirajo se iz dveh fondov:
O razporeditvi in porabi sredstev odloča poseben odbor pri Ministrstvu za delo. Sredstva namenjajo za tri osnovne dejavnosti:
Zagotovljeno imajo možnost prelivanja sredstev med programi zaposlovanja in socialno varnostjo. Na regijskem nivoju samostojno odločajo in odgovarjajo o financiranju posaemznih ukrepov.
Delež prejemnikov socialne varnosti je v upadanju (okrog 50 %). Pravico do denarnega nadomestila so vezali na delovno dobo ter iskanje zaposlitve po prenehanju delovnega razmerja:
pogoj za pravico trajanje pravice - 360 dni del. dobe ob prvi zaposlitvi 90 dni - 180 dni del. dobe ob drugem ali tretjem 45 dni iskanju zaposlitve - 4 leta delovne dobe eno leto
Izplačevanje denarne pomoči je vezano na registrirane brezposelne in se vrši na Centrih za socialno delo.
Sistem sankcioniranja brezposelnih je diferenciran - ob prvi odklonitvi zaposlitve se ukinja denarno nadomestilo začasno za 3 mesece, ob naslednjih je ukinitev trajna.
Intenzivno se ukvarjajo z reorganizacijo zavoda, zlasti z delitvijo nalog med tremi organizacijskimi nivoji zavoda. S 1. 1. 1996 želijo preiti na novo organiziranost, s katero bi dosegli prenos odločanja z regijskih zavodov na urade za delo. Pomembno se jim zdi krepiti svetovalno vlogo uradov za delo.
Na Madžarskem zavodu za zaposlovanje je zaposlenih 4.700 delavcev, ob 472.000 registriranih brezposelnih ter 10,1 % relativni brezposelnosti:
Izobrazbena struktura zaposelnih je raznolika. V regijskih enotah prevladuje VI. in VII. stopnja izobrazbe, na uradih za delo je kadrovska zasedba slabša (le 20 % ljudi s VI. in VII. stopnjo). V sklopu predvidene decentralizacije nalog bodo kadrovsko krepili urade za delo ter dajali velik poudarek strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih.
Za izgradnjo dobrega informacijskega sistema konstantno spremljajo tuje publikacije. Sodelujejo z vzhodnoevropskimi državami, spremljajo pa tudi dogajanja na trgu delovne sile v Nemčiji, Angliji, Švedski ter Kanadi. Zastavljen cilj informacijsko (računalniško) povezavo med vsemi tremi nivoji: centralna služba, regija, uradi za delo, želijo doseči v letu 1997. Kot zanimivost: registrirano brezposelnost ugotavljajo le enkrat letno (ob koncu leta) in jo uporabljajo tekom celega leta.
Direktorja zavoda imenuje minister za delo, ki imenuje tudi vse regijske direktorje. Mandat direktorja zavoda je neomejen. S 1. marcem 1995 sta bila imenovana nov direktor zavoda dr. Halmos Csaba in njegov namestnik Istvan Vass.
Ob zaključku prvega dela pogovorov je bil ugotovljen obojestranski interes za nadaljevanje konkretnega sodelovanja tako na državnem kot tudi na regijskem nivoju.
Problematika brezposelnosti na Madžarskem
Predstavniki madžarskega zavoda so nas informirali tudi o problemu brezposlenosti na Madžarskem. Vodja anlitike g. Gyorgy Lazar je bil skupaj z našimi analitiki na seminarju Alpe Adria v Italiji in je bil zelo dobro seznanjen s problematiko brezposelnosti in zaposlovanja v Sloveniji (o udeležbi delavcev Republiškega zavoda za zaposlovanje na seminarju se je izrazil zelo pohvalno in pohvalil njihov aktivno sodelovanje in gradivo, ki so ga imeli s seboj).
Ukrepi so podobni našim: javna dela, subvencije delodajalcem ob zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih in prvih iskalcev zaposlitve, dokup delovne dobe. Problem predstavljajo neaktivni brezposelni, ki so prijavljeni le zaradi prejemanja socialne pomoči, dela pa ne iščejo. Srečujejo se tudi s problemom sivega trga delovne sile.
Na Madžarskem izvaja raziskovanja trga delovne sile Statistični zavod, ki izvaja Anketo o kadrovskem potencialu 4 krat na leto. Razlika med registirano brezposelnostjo in ugotovljeno z anketo je prav tako zelo velika (ugotavljajo okrog 45 % neaktivnih iskalcev zaposlitve).
Tudi na Madžarskem ugotavljajo upadanje števila brezposelnih od leta 1993 dalje (705.000 brezposlenih) na 519.600 brezposlenih leta 1994. Stopnja registrirane brezposelnosti znaša 10,4 %. Ugotavljajo naraščanje potreb po delavcih kot rezultat naraščanja ekonomske stabilnosti v državi. Število zaposlenih je še zmeraj v upadanju, paralelno z upadanjem števila brezposelnih. Med brezposelnimi je v zadnjih treh letih močno narasel delež mlajših od 25 let in prvih iskalcev zaposlitve. Narašča tudi delež žensk in brezposlenih brez strokovne usposobljenosti. Kljub temu pa ugotavljajo še zmeraj večje naraščanje brezposlenosti med moško populacijo kot med žensko.
Konec leta 1994 je 8,5 % brezposelnih prejemalo denarno pomoč za prve iskalce zaposlitve, 39,6 % pa denarno nadomestilo, 51,9 % pa je prejemalo socialno pomoč (preko centrov za socialno delo). Z naraščanjem dolgotrajne brezposelnosti se prejemniki denarnih nadomestil spreminjajo v prejemnike denarnih pomoči.
Tudi na Madžarskem se na zavodu za zaposlovanje registrira le del potreb po delavcih (kot v večini držav Evrope), saj se mobilnost delovne sile izvaja preko drugih kanalov.
V letu 1994 so podjetja napovedala za 40 % manj presežnih delavcev kot preteklo leto (v 1.123 podjetjih).
Obvestili so nas tudi, da je bil v preteklem letu v Budimpešti posvet o brezposelnosti v Centralni in Vzhodni Evropi, ki se ga je iz Slovenije udeležila Sonja Drobnič. Prejeli smo tudi madžarski izvod njenega v zborniku objavljenega refereata o problematiki brezposelnosti v Sloveniji.
Zaključni del
Na sestanku smo ugotovili. da madžarski zavod ni zainteresiran za spoznavanje sistema sodelovanja države pri kadrovskem prestrukturiranju podjetij. Potrdili pa smo interes Republiškega zavoda za zaposlovanje za spoznavanje madžarskega sistema usposabljanja in prekvalifikacij brezposelnih. Madžarski zavod za zaposlovanje pa zanima predvsem naš sistem organiziranosti, vodenja zavoda, financiranja, sodelovanja za delodajalci ter informacijskih povezav. Oba zavoda sta tudi zainteresirana za nadaljevanje stikov njunih obmejnih območnih enot.
Konkrektno pa smo se dogovorili za naslednje aktivnosti do konca leta 1995:
1.srečanje vodstev obeh zavodov v Ljubljani
tema: predstavitev organiziranosti in delovanja Zavoda ter program sodelovanja v letu 1996
udeležba: 3 - 4 osebe
rok: oktober 1995
2. obisk madžarskih strokovnjakov v Ljubljani
tema: izgradnja in oblikovanje informacijskega sistema v Zavodu ter področje zbiranja statističnih informacij in raziskav s področja zaposlovanja
udeležba: 2 osebi
rok: konec oktobra, začetek novembra 1995
3. obisk slovenskih strokovnjakov v Budimpešti
tema: usposabljanje in izobraževanje zaposlenih in brezposelnih na Madžarskem ter obisk poklicno informacijskega centra
udeležba: 2 osebi
rok: začetek novembra 1995
4. obisk predstavnikov Zavoda za zaposlovanje Županije Vas in Županije Zala v RZZ OE Murska Sobota
jeseni 1995.
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Vsebina MI 6/1995 /