Nove zahteve na podroŸju zaposlovanja so narekovale tudi prenovo poklicnega svetovanja. Tako je konec leta 1996 v okviru Republiçkega zavoda za zaposlovanje (RZZ) dobil zeleno luŸ projekt Prenova poklicnega svetovanja. Med cilje tega projekta sodi tudi kakovostnejçe usposabljanje poklicnih svetovalcev, ki je bilo do zdaj pri nas skromno, saj ni bilo na voljo ustrezne literature. Zato da bi zapolnili vrzel, se je RZZ skupaj z mednarodnim programom Phare odloŸil za pripravo ustrezne strokovne literature. Ta naj bi postala trajna oblika samoizobra§evanja strokovnjakov, ki delajo na podroŸju poklicnega svetovanja, to pa niso samo poklicni svetovalci in psihologi na zavodu za zaposlovanje, paŸ pa tudi çolski svetovalni delavci in drugi, kajti odloŸitve, povezane s poklicno kariero niso enostavne. To çe posebej velja za trenutne tr§ne razmere, ko je trg dela zelo spremenljiv in nepredvidljiv.

V zbirki Kako naj svetujem vam tokrat predstavljamo dva sve§nja prispevkov o poklicnem izobra§evanju, ki so predvsem teoretske narave, prispevali pa so jih domaŸi in tuji strokovnjaki s tega podroŸja. V prvem zvezku zbirke mag. Zdenko Lapajne, sicer tudi zunanji sodelavec RZZ, podrobno razŸlenjuje psiholoçke teorije izbire poklica. Kot vemo, uporaba psiholoçkih testov pri poklicnem svetovanju predpostavlja psihologovo prepriŸanje, da bo informacija, ki jo bo s pomoŸjo testa dobil o svetovancu, kasneje lahko ugodno vplivala na svetovanŸevo ravnanje, kajti poklicno informiranje temelji na prepriŸanju, da so svetovanŸeve odloŸitve odvisne od tega, kar ve o poklicih in çolah. Prav zato je po avtorjevem mnenju dobro, Ÿe se poklicni svetovalci seznanijo z nekaterimi teorijami poklicnega razvoja in izbire poklica.

Prof. John D. Krumboltz v svojem prispevku govori o tem, kako se teorija svetovanja za kariero razlikuje od teorije razvoja kariere, kajti slednja razlaga, zakaj si ljudje izberejo doloŸeno pot v svoji karieri, ne pove pa, kaj lahko svetovalec za kariero stori. In prav tu se skriva veliko mo§nosti, ki jih dober svetovalec lahko s pridom uporabi pri izgradnji posameznikove kariere.

Tretji avtor v prvem zvezku zbirke Kako naj svetujem je A. G. Watts, ki razmiçlja o svetovanju za kariero v luŸi socialno-politiŸnih ideologij, kajti svetovanje za kariero je globoko v sebi tudi politiŸno dejanje, ki deluje med posameznikom in dru§bo, med mo§nostmi okolja, med §eljami in stvarnostjo. Vse to pa je pri svetovanju treba upoçtevati.

Drugi zvezek omenjene zbirke prinaça raziskavo o izobra§evalnem in poklicnem usmerjanju v dr§avah Evropske skupnosti. Zabele§ene primerjave med Belgijo, Dansko, Francijo, NemŸijo, GrŸijo, Italijo, Irsko, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Portugalsko, æpanijo in Veliko Britanijo ka§ejo, da imajo te dr§ave zelo razliŸne sisteme usmerjanja, kljub temu pa nekatere podobnosti obstajajo.

Pripravila: Tanja Podobnik Zec

                                                                                                            Direktor: Jo§e GLAZER