Nove zahteve na področju zaposlovanja so narekovale tudi prenovo poklicnega svetovanja. Tako je konec leta 1996 v okviru Republiškega zavoda za zaposlovanje (RZZ) dobil zeleno luč projekt Prenova poklicnega svetovanja. Med cilje tega projekta sodi tudi kakovostnejše usposabljanje poklicnih svetovalcev, ki je bilo do zdaj pri nas skromno, saj ni bilo na voljo ustrezne literature. Zato da bi zapolnili vrzel, se je RZZ skupaj z mednarodnim programom Phare odločil za pripravo ustrezne strokovne literature. Ta naj bi postala trajna oblika samoizobraževanja strokovnjakov, ki delajo na področju poklicnega svetovanja, to pa niso samo poklicni svetovalci in psihologi na zavodu za zaposlovanje, pač pa tudi šolski svetovalni delavci in drugi, kajti odločitve, povezane s poklicno kariero niso enostavne. To še posebej velja za trenutne tržne razmere, ko je trg dela zelo spremenljiv in nepredvidljiv.

V zbirki Kako naj svetujem vam tokrat predstavljamo dva svežnja prispevkov o poklicnem izobraževanju, ki so predvsem teoretske narave, prispevali pa so jih domači in tuji strokovnjaki s tega področja. V prvem zvezku zbirke mag. Zdenko Lapajne, sicer tudi zunanji sodelavec RZZ, podrobno razčlenjuje psihološke teorije izbire poklica. Kot vemo, uporaba psiholoških testov pri poklicnem svetovanju predpostavlja psihologovo prepričanje, da bo informacija, ki jo bo s pomočjo testa dobil o svetovancu, kasneje lahko ugodno vplivala na svetovančevo ravnanje, kajti poklicno informiranje temelji na prepričanju, da so svetovančeve odločitve odvisne od tega, kar ve o poklicih in šolah. Prav zato je po avtorjevem mnenju dobro, če se poklicni svetovalci seznanijo z nekaterimi teorijami poklicnega razvoja in izbire poklica.

Prof. John D. Krumboltz v svojem prispevku govori o tem, kako se teorija svetovanja za kariero razlikuje od teorije razvoja kariere, kajti slednja razlaga, zakaj si ljudje izberejo določeno pot v svoji karieri, ne pove pa, kaj lahko svetovalec za kariero stori. In prav tu se skriva veliko možnosti, ki jih dober svetovalec lahko s pridom uporabi pri izgradnji posameznikove kariere.

Tretji avtor v prvem zvezku zbirke Kako naj svetujem je A. G. Watts, ki razmišlja o svetovanju za kariero v luči socialno-političnih ideologij, kajti svetovanje za kariero je globoko v sebi tudi politično dejanje, ki deluje med posameznikom in družbo, med možnostmi okolja, med željami in stvarnostjo. Vse to pa je pri svetovanju treba upoštevati.

Drugi zvezek omenjene zbirke prinaša raziskavo o izobraževalnem in poklicnem usmerjanju v državah Evropske skupnosti. Zabeležene primerjave med Belgijo, Dansko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Irsko, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo in Veliko Britanijo kažejo, da imajo te države zelo različne sisteme usmerjanja, kljub temu pa nekatere podobnosti obstajajo.

Pripravila: Tanja Podobnik Zec

                                                                                                            Direktor: Jože GLAZER