/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Tanja Podobnik Zec
Konec aprila je Državni zbor RS sprejel zakon o jamstvnem skladu RS,ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. S sprejetim zakonom so podane smernice in pogoji za začetek delovanja sklada, katerega cilj je ureditev področja varovanja pravic delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca. Zakonodaja doslej namreč ni urejala garancije države za izplačila plač in nadomestil namesto delodajalca oziroma stečajnega dolžnika. Zahteve po dodatni ureditvi vsebuje zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1994, kjer je bilo predvideno, da se varovanje pravic uredi s posebnim zakonom, in z njim določi uveljavljanje pravic za primere insolventnosti. Tako se zagotavlja tudi enakopravna obravnava pravic presežnih delavcev v postopkih prisilne poravnave.
S pričetkom delovanja Jamstvenega sklada RS (po statusu je sklad pravna oseba javnega prava s sedežem na Glinški 12 v Ljubljani) bodo do izplačila države za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja upravičeni vsi tisti, ki so izgubili delo zaradi uvedbe stečajnega postopka ali prisilne poravnave s finančno reorganizacijo, če jih nekdanje podjetje že prej ni poplačalo oziromo niso bili poplačani iz stečajne mase. Po zakonu ima pravico do izplačila iz Jamstvenega sklada RS le tisti delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, seveda če je bil pri njem zaposlen najmanj šest mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (gre za delovna razmerja za nedoločen ali določen čas, ne pa za dela, ki temeljijo na pogodbi o delu ali kakšni drugi civilnopravni pogodbi).
Upravičenci bodo lahko dobili največ štiri in pol minimalne plače oziroma zajamčene plače in ne dejanskega zneska terjatve, ki so ga prijavili do podjetja pri pristojnih sodiščih. Pri višini zneska se upošteva pravice iz naslova neizplačanih plač in nadomestil za plače (prosilci bodo svoje pravice lahko uveljavljali za obdobje treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja v višini treh minimalnih oziroma zajamčenih plač), poleg tega bodo upravičenci lahko uveljavljali tudi terjatve za neizkoriščen dopust (predvideno nadomestilo znaša pol minimalne palče) ter izplačilo odpravnine (v višini ene minimalne plače).
Kako pa bo sploh stekel postopek uveljavljanja teh pravic? Upravičenci bodo obrazec (je priložen) za uveljavljanje tovrstne odškodnine dobili na vseh območnih enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje oziroma na posameznih uradih za delo (informacije o njihovem delovanju bodo v večji meri podane v lokalnih sredstvih javnega obveščanja in na sedežih območnih enot). Uradne ure za stranke so usklajene z dosedanjim delovnim urnikom RZZ, poleg tega pa bodo lahko prosilci svoje vloge na posameznih enotah vlagali tudi v popoldanskem času, od 14. do 19. ure.
Prosilci morajo v 90 dneh po pričetku delovanja Jamstvenega sklada RS (to je 3. november 1997) , če jim je dolovno razmerje prenehalo pred tem datumom ozirima v 60 dneh, če jim je delovno razmerje prenehalo po tem datumu, poleg obrazca Jamstvenega sklada RS ( JS-001-Z , tega dobijo na zavodovih območnih enotah in uradih za delo po vsej Sloveniji) predložiti tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja, potrdilo delodajalca o izplačanih plačah in nadomestilu v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja (obrazec JS-003-P), dokazilo o uveljavljanju varstva svojih pravic kot tudi dokazilo, da je upravičenec prijavil terjatve v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave, zatem fotokopijo davčne številke, fotokopijo številke tekočega računa oziroma hranilne knjižice oziroma nerezidenčenega računa ter zahtevek za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.
Prosilci morajo svoje vloge oddati na sedež posamezne območne enote RZZ, kjer imajo stalno prebivališče ali na posamezne urade za delo. Da bi vse steklo, kot je treba, so na območnih enotah določeni tudi koordiantorji, ki bodo vodili postopke prevzema vlog in dajali vse potrebne informacije. Popolne vloge bo Jamstveni sklad RS začel reševati takoj, sicer pa bodo imeli prosilci tudi možnost pritožiti se. Pravica po zakonu o jamstvenem skladu se uveljavlja v dvostopenjskem postopku; na prvi stopnji odloča o pravici do plačila jamstveni sklad, medtem ko o pritožbah zoper skladove odločbe odloča ministrstvo pristojno za delo, za vse nadaljnje spore pa je pristojno delovno in socialno sodišče.
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 24. oktober 1996