/ ZRSZ domaŸa stran / Seznam hitrih informacij /
Zaradi procesov prehoda iz dogovorne v tr§no regulacijo zaposlovanja, procesov proizvodnega in velikostnega prestrukturiranja subjektov ter gospodarske krize je na prehodu iz 80. v 90. let priçlo do radikalnih sprememb na trgu dela. Spremembe so se dogodile tako na strani ponudbe kot na strani povpraçevanja, priçlo pa je tudi do spremembe zakonodaje s podroŸja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Vse to pa zahteva tudi stalno prilagajanje Republiçkega zavoda za zaposlovanje, kot samostojnega javnega zavoda, tako na podroŸju vsebine in naŸina njegovega dela, notranje in teritorialne organiziranosti kot zagotavljanje pogojev za delo.
V zavodu smo svojo dejavnost neprestano spremljali, jo evalvirali in ugotavljali slabosti svojega dela v §elji, da bi se Ÿim hitreje prilagodili spremembam v okolju ter poveŸali uŸinkovitost svojega dela. Poleg notranjih evalvacij, ki so bile izvedene, so naço dejavnost in organizacijo spremljali tudi zunanji organi, od razliŸnih svetovalnih organizacij, strokovnjakov OECD, Phara, ministrstva za delo, raŸunskega sodiçŸa in drugih. Na podlagi ugotovljenih slabosti (kot na primer premalo çtevilo sodelavcev, ki delajo neposredno s strankami, premajhen nadzor nad koriçŸenjem pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti in premalo uŸinkovito sodelovanje z delodajalci), je upravni odbor ob vnoviŸnem imenovanju direktorja Jo§eta Glazerja avgusta lani, potrdil vizijo nadaljnjega razvoja zavoda, po kateri je zavod strokovno profesionalna ustanova, ki deluje na podroŸju zaposlovanja, da je njena uŸinkovitost primerljiva z evropskimi javnimi zavodi za zaposlovanje in da zagotavlja enako kvaliteto storitev na celotnem teritoriju Republike Slovenije.
RZZ naj bi zaupane naloge dosegel s prestrukturiranjem zavoda, to pomeni naj bi tako nadaljevali z nadaljnjo racionalizacijo, enotnim delovanjem in maksimalno preglednostjo nad celotnim zavodovim delom, pri Ÿemer je nujno doseŸi çe veŸjo povezanost z okoljem, v katerem zavod deluje. To pomeni Ÿim bolj se prilagoditi regijskemu razvoju oziroma uporabnikom zavodovih storitev, tako delodajalcem kot brezposelnim.
RZZ bo v naslednjih letih nadaljeval z zaŸetimi aktivnostmi, s katerimi se bo lahko Ÿim bolje prilagajal spremembam na trgu delovne sile ter novi zakonodaji s podroŸja njegove dejavnosti. Pri svojem razvoju bomo usmerjeni predvsem v zagotavljanje sposobnosti zavoda, da se stalno prilagaja spremembam na trgu delovne sile ob upoçtevanju, da je njegova osnovna naloga Ÿim hitrejçe posredovanje zaposlitve brezposelnim ter pomoŸ pri izboljçevanju njihovega polo§aja na trgu delovne sile z ukrepi politike zaposlovanja, poklicnim svetovanjem in informiranjem.
Zavod mora postati strokovno profesionalna ustanova, ki se s svojim naŸinom dela in uŸinkovitostjo lahko enakovredno primerja z podobnimi ustanovami v Evropi in svetu.
Zagotavljanje enakih standardov in kvalitete delovanja zavoda na celotnem ozemlju države Slovenije.
¬e je do leta 1990 zavod poudarjal svoje poslanstvo v nudenju pomoŸi çolajoŸi mladini pri sprejemanju odloŸitev o svojem poklicnem razvoju (poklicno usmerjanje), je v letih od 1990 do 1994 videl svoje prioritetno poslanstvo v zagotavljanju socialne varnosti brezposelnim ter v razvoju ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Za obdobje po letu 1994 lahko zapiçemo: Poslanstvo zavoda je v zagotavljanju strokovne pomoŸi brezposelnim pri Ÿim hitrejçem posredovanju v zaposlitve, aktiviranje dolgotrajno brezposelnih in težje zaposljivih.
RZZ opravlja izjemno çiroko paleto dejavnosti, vendar bo v prihodnje prioritetna dejavnost zavoda posredovanje zaposlitev, ki bo podprto s programi pospeçevanja zaposlovanja, s sodelovanjem z delodajalci ter poklicnim informiranjem.
Da bi tudi naçi cilji izražali kljueen pristop k reçevanju problema brezposelnosti v Sloveniji, smo jih vsebinsko porenovili v naslednje cilje:
Da bi lahko nove globalne cilje zavoda dosegli, bomo nadaljevali z naslednjimi zaeetimi aktivnostmi:
Pomemben pogoj za izvedbo postavljenih aktivnosti in ciljev je tudi nova organiziranost zavoda, ki bo poudarila vlogo urada za delo kot osnovne organizacijske enote in omogoŸila racionalno enotno izvajanje podpornih dejavnosti na celotnem teritoriju zavoda.
Z izvajanjem procesa prestrukturiranja bomo nadaljevali s procesom nadaljnje racionalizacije, enotnega delovanja in maksimalne preglednosti nad celotnim zavodom. Odpraviti §elimo ugotovljene slabosti in çe izboljçati svoje delovanje. Postavili bomo organizacijo, ki bo omogoŸala optimalno poenostavitev in minimalno formalizacijo dela in postopkov. Z novo organiziranostjo se bomo prilagodili zahtevam nove zakonodaje po oblikovanju posebne nadzorne enote ter po intenziviranju posredovanja.
Da bi lahko izboljçali svoje sodelovanje s strankami, bomo nadaljevali s procesom krepitve uradov za delo, ki jih bomo organizirali v takçni obliki, da bodo lahko izvajali vse osnovne dejavnosti zavoda ter postali mesto, kjer lahko stranka zavoda reçi veŸino svojih zahtev.
Da bi dosegli Ÿim veejo racionalnost ter Ÿim bolj izkoristili razpoložljiva znanja in izkuçnje bomo v zavodu združili vse tiste funkcije, ki predstavljajo podporno dejavnost zavodu kot organizaciji in omogoŸajo opravljanje vseh strokovnih nalog. Pri združevanju bomo te§ili k enotnemu vodenju ter strokovno enotnemu naŸinu izvajanja funkcij v celotnem zavodu, pri Ÿemer bomo omogoŸali dislociranost posameznih aktivnosti Ÿim bližje razpoložljivim kadrom v zavodu.
Kadrovsko bomo okrepili delovna mesta, kjer zavod prihaja v stik s strankami ter vzpostavili sistem Ÿim veŸje mobilnosti zaposlenih. Zaposlene v zavodu bomo tudi v prihodnje obravnavali kot enoten kadrovski potencial ter te§ili k uskladitvi interesov posameznih organizacijskih delov zavoda, zavoda kot celote in interesov posameznega delavca.
Da bi v zavodu dosegli Ÿim veŸjo odgovornost vsakega zaposlenega, bomo nadaljevali s procesom prenaçanja pristojnosti strokovnega odloŸanja na nižje nivoje, da bi priçlo do Ÿim hitrejçih reçitev ter bi o zadevah odloŸali tisti, ki problem najbolje poznajo.
Zaradi hitrih sprememb v okolju, v katerem deluje zavod in ki jih priŸakujemo tudi v prihodnje, bomo nadaljevali z gradnjo fleksibilne organizacije, ki omogoŸa Ÿim hitrejçe reagiranje na postavljene nove zahteve ter Ÿim manjçe spreminjanje formalnih postopkov.
Z novo organizacijo želimo izboljçati svojo povezavo z okoljem, v katerem delujemo ter omogoŸiti Ÿim boljçe in la§je sodelovanje z vsemi zainteresiranimi za reçevanje problema brezposelnosti v Sloveniji.
Novo organiziranost §elimo Ÿimbolj prilagoditi regijskemu razvoju Slovenije v skladu z mo§nostmi, s katerimi zavod razpolaga (kadri, finance, prostori, tehniŸna oprema) ter pri izvajanju svojih aktivnosti Ÿimbolj upoçtevati specifiŸnosti regijskih in lokalnih trgov dela. To bomo dosegli z veŸjo samostojnostjo Uradov za delo in PodroŸnih slu§b pri odloŸanju, katere Zavodove ukrepe in programe aktivne politike bodo na svojem podroŸju izvajali, da bi dosegli Ÿim veŸjo ponovno zaposlovanje brezposelnih oseb.
Da bi se zavod Ÿimbolj organizacijsko prilagodil svojim strankam: brezposelnim, çtipendistom, bomo nadaljevali s procesom celostnega obravnavanja posameznih ciljnih skupin zavodovih strank. Zavod naj bi v prihodnje deloval na treh nivojih: urad za delo, podroŸna slu§ba, centralna slu§ba.
Spremembe na trgu delovne sile, nov pristop dr§ave pri reçevanju problema brezposelnosti in sprememba zakonodaje s podroŸja zaposlovanja zahtevajo od Republiçkega zavoda za zaposlovanje hitro reagiranje. Že v dosedanjem razvoju je Zavod uspeval uŸinkovito izvajati nalog, ki so mu bile zaupane ali zakonsko doloŸene.
Zavod je že do sedaj po svojih uŸinkih primerljiv z mnogimi evropskimi zavodi za zaposlovanje, ugotovljene slabosti na podroŸju posredovanja v zaposlitev in sodelovanja z delodajalci, pa bo z novo organiziranostjo mo§no relativno hitro odpraviti. Nova organiziranost pomeni le kontinuiteto dosedanjega dela, naporov in uspehov vseh zaposlenih v Zavodu ter formalno potrditev mnogih do sedaj zaŸetih aktivnosti.
Prestrukturiranje ne bi zahtevalo dodatnih finanŸnih sredstev, zakljuŸila pa naj bi se
do konca tisoŸletja. O tem je razpravljal tudi upravni odbor, ki se bo tudi v nadaljevnaju
vkljuŸeval v proces prestrukturiranja.
Direktor: Jo§e Glazer