ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Lani posredovali zaposlitev 56.000 brezposelnim

Na izvajanje strokovnih nalog Republiçkega zavoda za zaposlovanje v letu 1997 je bistveno vplivalo predvsem gibanje na trgu dela. ¬eprav smo bele§ili pozitivno gospodarsko rast, se to na obsegu zaposlenosti çe ni odra§alo, zato je brezposelnost v drugi polovici minulega leta ponovno narasla. PovpreŸna meseŸna brezposelnost se je lani v primerjavi z letom poprej poviçala za 4,5 odstotka. V povpreŸju je bilo v letu 1997 meseŸno brezposelnih 125.189 oseb. Tako kot §e nekaj let se tudi v minulem letu sestava brezposelnih ni bistveno spremenila. ¬eprav so podatki o çtevilu registrirano brezposelnih za leto 1997 nekoliko viçji kot za leto 1996, pa je Zavodu lani uspelo posredovati pri zaposlitvi 56 tisoŸ brezposelnih oseb, kar je za 2,6 odstotka veŸ kot leto prej.

V minulem letu smo predvsem posvetili veliko pozornosti konkretizaciji osnovnih ciljev in §e sprejeti doktrini dela z brezposelnimi oziroma z iskalci zaposlitve. Naçe delo je bilo usmerjeno k temu, da s svojo dejavnostjo prispevamo k Ÿim hitrejçemu zaposlovanju brezposelnih, delodajalcem pa v Ÿim krajçem Ÿasu pomagamo zagotoviti potrebne delavce. Izvajanje programov zaposlovanja smo skuçali Ÿim bolj vpeti v posredovalno dejavnost tako, da smo omogoŸili prekvalifikacije, preusposabljanje in izobra§evanje brezposelnih skladno s potrebami trga dela, poleg tega pa smo z vrsto programov - od motivacijskih delavnic do programov javnih del - prepreŸevali marginalizacijo te§je zaposljivih skupin brezposelnih na trgu delovne sile. Da bi brezposelnim pomagali Ÿim hitreje do zaposlitve, smo tekoŸe zagotavljali informacije ter individualno in skupinsko svetovalno pomoŸ pri naŸrtovanju njihove poklicno-delovne kariere. Sestavni del teh dejavnosti je bil tudi zaŸetek dela pri izdelavi zaposlitvenih naŸrtov. Skupno smo v programe zaposlovanja, ki jih izvaja Zavod, v minulem letu uspeli vkljuŸiti okoli 32.000 brezposelnih in okoli 8.000 prese§nih delavcev.

Prek programov javnih del je tako na primer naçlo trajno zaposlitev ali samozaposlitev 23 odstotkov veŸ brezposelnih kot prejçnje leto, kar dokazuje, da imajo ta dela tudi zaposlitveno in ne zgolj socialno funkcijo. Pozitivne dose§ke lahko omenimo tudi na podroŸju izobra§evanja in usposabljanja brezposelnih, kjer po opravljeni evalvaciji (vanjo je bilo vkljuŸenih 18.857 brezposelnih oseb) ugotovimo, da je:

v programe, ki so namenjeni zmanjçevanju strukturnih neskladij, torej neposrednemu "plasiranju" brezposelnih oseb (programi funkcionalnega izpopolnjevanja, programi pridobitve strokovne izobrazbe, USO programi, programi usposabljanja brez delovnega razmerja in programi usposabljanja z delovnim razmerjem), bilo vkljuŸenih 13.478 brezposelnih oseb, kar je 71,4 odstotka vseh zajetih v spremljanje;
najveŸ brezposelnih oseb je v obravnavanem obdobju konŸalo programe funkcionalnega izpopolnjevanja, in sicer 35,8 odstotka;
programe funkcionalnega izpopolnjevanja je konŸalo 6.763 brezposelnih oseb, v obdobju spremljanja se je zaposlilo 53,2 odstotka. Programe pridobitve strokovne izobrazbe je konŸalo 2.499 brezposelnih oseb, zaposlilo se je 53,2 odstotka udele§encev. Programe usposabljanja za I. oz. II. stopnjo zahtevnosti dela je konŸalo 933 brezposelnih oseb, dele§ zaposlenih v obdobju spremljanja je znaçal 41,8 odstotka. Programe usposabljanja brez delovnega razmerja je konŸalo 95 brezposelnih oseb, zaposlilo se je 62,1 odstotka udele§encev. Programe usposabljanja z delovnim razmerjem je konŸalo 3.188 brezposelnih oseb, 88,1 odstotka si je pridobilo najmanj çestmeseŸne delovne izkuçnje;
udele§enci posameznih programov so se zaposlili najpogosteje v prvih treh oz. çestih mesecih po konŸanem programu, dele§ vkljuŸenih v zaposlitev pa upada s Ÿasom, ki je potekel od zakljuŸka;
prevladujoŸa oblika zaposlovanja je zaposlitev za doloŸen Ÿas, v povpreŸju 73 -odstotna, pogosteje delovno razmerje za doloŸen Ÿas sklenejo delodajalci z udele§enci USO programov, veliko manj pa z vkljuŸenimi v funkcionalno izpopolnjevanje.

Poleg ostalih çtevilnih dejavnosti, ki so podrobneje opisana v Letnem poroŸilu za leto 1997, naj omenimo çe çtipendiranje. Republiçkemu zavodu za zaposlovanje je bila namreŸ zaupana naloga razdeljevanja republiçkih ter Zoisovih çtipendij in sofinanciranje 70 odstotkov potrebnih sredstev za çtipendiranje iz Mundovega sklada, kjer slovenski univerzi çtipendirata najuspeçnejçe çtudente za univerzitetno kariero, kajti razmere na podroŸju kadrovskega çtipendiranja so se v zadnjih letih zelo spremenile. VŸasih so namreŸ to bile poglavitni vir financiranja çolajoŸih, s padcem gospodarske moŸi pa se je njihov obseg zaŸel bistveno manjçati. S podeljevanjem republiçkih in drugih çtipendij (skupaj jih je pribli§no 55.000) tako dr§ava uspe nadomestiti izpad kadrovskega çtipendiranja.

Podobno kot druge statusno sorodne institucije se je tudi Zavod zaradi poznega sprejetja proraŸuna v lanskem letu sreŸeval s te§avami financiranja programov in zavodovih materialnih stroçkov. Za delovanje Zavoda smo v letu 1997 prejeli sredstva v viçini 3.043 mio SIT, kar je ob nenehnem prizadevanju za racionalizacijo stroçkov zadoçŸalo, da smo lahko opravljali svojo redno dejavnost. Poleg le-te smo v okviru Zavoda v drugi polovici leta opravljali çe administrativno-strokovne naloge, povezane z zaŸetkom delovanja Jamstvenega sklada v Republiki Sloveniji.

Na Zavodu smo lani veliko pozornosti posvetili evalvaciji svoje dejavnosti z namenom, da ugotovimo slabosti svojega dela in da se Ÿim hitreje prilagodimo spremembam, ki jih narekuje trg dela ter tako poveŸamo svojo uŸinkovitost. Poleg lastnih analiz oziroma evalvacij smo pri tem pozorno prouŸili tudi izsledke tistih evalvacij, ki so jih opravili tuji strokovnjaki, zlasti strokovnjaki OECD ter ugotovitve, do katerih sta priçla dva Pharova projekta, ki smo ju v zavodu lani izvajali pod okriljem ministrstva za delo, dru§ino in socialne zadeve pri poklicnem informiranju in svetovanju in posodobitvi informacijskega sistema. Z §eljo, da postanemo povsem evropsko primerljiva in çe bolj uŸinkovita javna slu§ba za zaposlovanje, smo se na podlagi navedenih aktivnosti lotili tudi prestrukturiranja Zavoda, ki ga bomo konŸali v naslednjem srednjeroŸnem obdobju.

Koordinator za odnose z javnostmi: Tanja Podobnik Zec

Direktor:
Jo§e GLAZER

/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /