ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Lani posredovali zaposlitev 56.000 brezposelnim

Na izvajanje strokovnih nalog Republiškega zavoda za zaposlovanje v letu 1997 je bistveno vplivalo predvsem gibanje na trgu dela. Čeprav smo beležili pozitivno gospodarsko rast, se to na obsegu zaposlenosti še ni odražalo, zato je brezposelnost v drugi polovici minulega leta ponovno narasla. Povprečna mesečna brezposelnost se je lani v primerjavi z letom poprej povišala za 4,5 odstotka. V povprečju je bilo v letu 1997 mesečno brezposelnih 125.189 oseb. Tako kot že nekaj let se tudi v minulem letu sestava brezposelnih ni bistveno spremenila. Čeprav so podatki o številu registrirano brezposelnih za leto 1997 nekoliko višji kot za leto 1996, pa je Zavodu lani uspelo posredovati pri zaposlitvi 56 tisoč brezposelnih oseb, kar je za 2,6 odstotka več kot leto prej.

V minulem letu smo predvsem posvetili veliko pozornosti konkretizaciji osnovnih ciljev in že sprejeti doktrini dela z brezposelnimi oziroma z iskalci zaposlitve. Naše delo je bilo usmerjeno k temu, da s svojo dejavnostjo prispevamo k čim hitrejšemu zaposlovanju brezposelnih, delodajalcem pa v čim krajšem času pomagamo zagotoviti potrebne delavce. Izvajanje programov zaposlovanja smo skušali čim bolj vpeti v posredovalno dejavnost tako, da smo omogočili prekvalifikacije, preusposabljanje in izobraževanje brezposelnih skladno s potrebami trga dela, poleg tega pa smo z vrsto programov - od motivacijskih delavnic do programov javnih del - preprečevali marginalizacijo težje zaposljivih skupin brezposelnih na trgu delovne sile. Da bi brezposelnim pomagali čim hitreje do zaposlitve, smo tekoče zagotavljali informacije ter individualno in skupinsko svetovalno pomoč pri načrtovanju njihove poklicno-delovne kariere. Sestavni del teh dejavnosti je bil tudi začetek dela pri izdelavi zaposlitvenih načrtov. Skupno smo v programe zaposlovanja, ki jih izvaja Zavod, v minulem letu uspeli vključiti okoli 32.000 brezposelnih in okoli 8.000 presežnih delavcev.

Prek programov javnih del je tako na primer našlo trajno zaposlitev ali samozaposlitev 23 odstotkov več brezposelnih kot prejšnje leto, kar dokazuje, da imajo ta dela tudi zaposlitveno in ne zgolj socialno funkcijo. Pozitivne dosežke lahko omenimo tudi na področju izobraževanja in usposabljanja brezposelnih, kjer po opravljeni evalvaciji (vanjo je bilo vključenih 18.857 brezposelnih oseb) ugotovimo, da je:

v programe, ki so namenjeni zmanjševanju strukturnih neskladij, torej neposrednemu "plasiranju" brezposelnih oseb (programi funkcionalnega izpopolnjevanja, programi pridobitve strokovne izobrazbe, USO programi, programi usposabljanja brez delovnega razmerja in programi usposabljanja z delovnim razmerjem), bilo vključenih 13.478 brezposelnih oseb, kar je 71,4 odstotka vseh zajetih v spremljanje;
največ brezposelnih oseb je v obravnavanem obdobju končalo programe funkcionalnega izpopolnjevanja, in sicer 35,8 odstotka;
programe funkcionalnega izpopolnjevanja je končalo 6.763 brezposelnih oseb, v obdobju spremljanja se je zaposlilo 53,2 odstotka. Programe pridobitve strokovne izobrazbe je končalo 2.499 brezposelnih oseb, zaposlilo se je 53,2 odstotka udeležencev. Programe usposabljanja za I. oz. II. stopnjo zahtevnosti dela je končalo 933 brezposelnih oseb, delež zaposlenih v obdobju spremljanja je znašal 41,8 odstotka. Programe usposabljanja brez delovnega razmerja je končalo 95 brezposelnih oseb, zaposlilo se je 62,1 odstotka udeležencev. Programe usposabljanja z delovnim razmerjem je končalo 3.188 brezposelnih oseb, 88,1 odstotka si je pridobilo najmanj šestmesečne delovne izkušnje;
udeleženci posameznih programov so se zaposlili najpogosteje v prvih treh oz. šestih mesecih po končanem programu, delež vključenih v zaposlitev pa upada s časom, ki je potekel od zaključka;
prevladujoča oblika zaposlovanja je zaposlitev za določen čas, v povprečju 73 -odstotna, pogosteje delovno razmerje za določen čas sklenejo delodajalci z udeleženci USO programov, veliko manj pa z vključenimi v funkcionalno izpopolnjevanje.

Poleg ostalih številnih dejavnosti, ki so podrobneje opisana v Letnem poročilu za leto 1997, naj omenimo še štipendiranje. Republiškemu zavodu za zaposlovanje je bila namreč zaupana naloga razdeljevanja republiških ter Zoisovih štipendij in sofinanciranje 70 odstotkov potrebnih sredstev za štipendiranje iz Mundovega sklada, kjer slovenski univerzi štipendirata najuspešnejše študente za univerzitetno kariero, kajti razmere na področju kadrovskega štipendiranja so se v zadnjih letih zelo spremenile. Včasih so namreč to bile poglavitni vir financiranja šolajočih, s padcem gospodarske moči pa se je njihov obseg začel bistveno manjšati. S podeljevanjem republiških in drugih štipendij (skupaj jih je približno 55.000) tako država uspe nadomestiti izpad kadrovskega štipendiranja.

Podobno kot druge statusno sorodne institucije se je tudi Zavod zaradi poznega sprejetja proračuna v lanskem letu srečeval s težavami financiranja programov in zavodovih materialnih stroškov. Za delovanje Zavoda smo v letu 1997 prejeli sredstva v višini 3.043 mio SIT, kar je ob nenehnem prizadevanju za racionalizacijo stroškov zadoščalo, da smo lahko opravljali svojo redno dejavnost. Poleg le-te smo v okviru Zavoda v drugi polovici leta opravljali še administrativno-strokovne naloge, povezane z začetkom delovanja Jamstvenega sklada v Republiki Sloveniji.

Na Zavodu smo lani veliko pozornosti posvetili evalvaciji svoje dejavnosti z namenom, da ugotovimo slabosti svojega dela in da se čim hitreje prilagodimo spremembam, ki jih narekuje trg dela ter tako povečamo svojo učinkovitost. Poleg lastnih analiz oziroma evalvacij smo pri tem pozorno proučili tudi izsledke tistih evalvacij, ki so jih opravili tuji strokovnjaki, zlasti strokovnjaki OECD ter ugotovitve, do katerih sta prišla dva Pharova projekta, ki smo ju v zavodu lani izvajali pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pri poklicnem informiranju in svetovanju in posodobitvi informacijskega sistema. Z željo, da postanemo povsem evropsko primerljiva in še bolj učinkovita javna služba za zaposlovanje, smo se na podlagi navedenih aktivnosti lotili tudi prestrukturiranja Zavoda, ki ga bomo končali v naslednjem srednjeročnem obdobju.

Koordinator za odnose z javnostmi: Tanja Podobnik Zec

Direktor:
Jože GLAZER

/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /