ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Poseben pristop pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja v Podravju

Vlada Republike Slovenije je lani jeseni v okviru Vladne projektne skupine zadol§ila Republiçki zavod za zaposlovanje, ObmoŸno enoto Maribor, da v sklopu celovitega razvojnega programa za mariborsko podroŸje pripravi program dodatnih ukrepov in kriterijev na podroŸju zaposlovanja. Mariborska zavodova obmoŸna enota je izhajajoŸ iz strukturnih znaŸilnosti trga delovne sile v Podravju septembra 1996 tudi pripravila Predlog dodatnih ukrepov in kriterijev na podroŸju zaposlovanja v Podravju. Nekateri predlagani pristopi so bili §e upoçtevani v Pravilniku o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1997, drugi ukrepi pa so upoçtevani v predlogu sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

IzhodiçŸa za pripravo programa posebnih ukrepov za Podravje

Spremembe na trgu dela v devetdesetih letih - te so predvsem posledica dru§benopolitiŸnih in gospodarskih sprememb - so se zlasti negativno odra§ale v Podravju zaradi razpada velikih gospodarskih sistemov. Zaposlenost se je na tem obmoŸju hitreje zmanjçevala kot v Sloveniji, saj je bilo ob koncu leta 1996 v Podravju 15,4 odstotka manj zaposlenih kot leta 1991, medtem ko se je v istem obdobju zaposlenost v Sloveniji zni§ala za 8,3 odstotka. Posledica teh gibanj je bilo naraçŸanje brezposelnosti. Tako je bilo konec leta 1996 v Podravju registriranih 31.608 brezposelnih oseb, kar je 25,4 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji, medtem ko znaça dele§ aktivnega prebivalstva 16,1 odstotka.

Za trg dela v Podravju je znaŸilen visok dele§ brezposelnih brez strokovne izobrazbe (45,3 odstotka), starejçih oseb nad 40 let (40,4 odstotka), dolgotrajno brezposelnih (63,6 odstotka), medtem ko povpreŸni Ÿas brezposelnosti znaça 2 leti 4 mesece in 24 dni.

PovpreŸna stopnja brezposelnosti v Podravju trenutno znaça 22,2 odstotka (Slovenija 14,4 odstotka) .

Ti pokazatelji opozarjajo na nujnost drugaŸnega pristopa pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, saj z rednimi programi zaposlovanja (kljub nadpovpreŸnemu obsegu vkljuŸitev v obstojeŸe programe) niso bili dose§eni zadostni uŸinki pri spreminjanju razmer na trgu dela.

Zaradi zaŸasnega sistema financiranja dejavnosti v letu 1997 je bilo do jeseni mogoŸe izvajati le redni program v zmanjçanem obsegu. Oktobra 1997 je Upravni odbor Republiçkega zavoda za zaposlovanje v skladu s 3.Ÿlenom Pravilnika o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se glasi: "Upravni odbor zavoda lahko za posamezne regije, ki so v izjemno te§avnem gospodarskem polo§aju ali je v njih nadpovpreŸno visoka stopnja brezposelnosti, sprejme zaŸasna posebna merila za izvajanje programov.", odobril izvedbo dveh eksperimentalnih programov v Podravju in sicer poseben pristop na podroŸju izvajanja javnih del in pri izvajanju programov pridobitve strokovne izobrazbe.




1. Poseben pristop pri izvajanju programov javnih del za upraviŸence do denarnega nadomestila in denarne pomoŸi

Javna dela kot oblika delovne anga§iranosti brezposelnih §e veŸ let, zlasti v okoljih z visoko stopnjo brezposelnosti, dajejo pozitivne dose§ke tako za brezposelne kakor tudi za lokalno okolje. V Podravju je v javna dela letno vkljuŸenih okoli 1.000 oseb. Zaradi omejenih finanŸnih mo§nosti obŸin pa çiritev javnih del v veŸini obŸin ni mo§na.

Poseben pristop, ki temelji na polnem financiranju programov javnih del od RZZ, je namenjen vkljuŸevanju upraviŸencev do denarnega nadomestila in denarne pomoŸi za Ÿas brezposelnosti ter prejemnikov denarnega dodatka Centrov za socialno delo.

Temeljni cilj teh dejavnosti je prehod iz pasivne v aktivno obliko koriçŸenja socialnih prejemkov.

Posebni programi javnih del se bodo izvajali prednostno na podroŸju dru§benih dejavnosti, razvojnih projektih in v podjetjih, ki glede na razvojne naŸrte nakazujejo mo§nost odpiranja novih delovnih mest ali lahko nudijo udele§encem strokovno podporo pri realizaciji njihove samozaposlitve.

Z izvajanjem teh dejavnosti §elimo (razen prehoda iz pasivne v aktivno obliko koriçŸenja sredstev socialne varnosti) zmanjçati obseg dela na Ÿrno, ohraniti delovno kondicijo brezposelnih, spodbuditi aktivnejçe iskanje zaposlitev ter tako zmanjçati obremenitev proraŸuna.

Upravni odbor je odobril financiranje takçnega pristopa za 180 brezposelnih oseb do konca leta 1997. Trenutno je v posebne programe javnih del vkljuŸenih 51 oseb, v naslednjih dneh pa se bo vkljuŸilo çe 66 oseb. V usposabljanje pred priŸetkom del je vkljuŸenih 22 brezposelnih oseb. Skupaj je bilo do zdaj napoteno v programe javnih del 163 upraviŸencev denarnih prejemkov, napotitev v program javnih del je odklonilo 48 oseb, od tega 11 oseb zaradi zaposlitve, pri ostalih pa je v teku ugotavljanje upraviŸenosti navedenih razlogov za odklonitev. V primerih neupraviŸene odklonitve bo zavod izvedel postopek za odvzem pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoŸi. V skladu z dogovorom bodo enako postopali tudi Centri za socialno delo.

Kljub kratkemu Ÿasu izvajanja dejavnosti, so rezultati spodbudni. Prav zato se tovrstne aktivnosti naŸrtujejo tudi v letu 1998. ObmoŸna enota Maribor si bo poleg proraŸunskega denarja prizadevala pridobiti finanŸna sredstva tudi od obŸin in sponzorjev.

2. Denarna pomoŸ brezposelnim osebam, vkljuŸenim v Programe pridobitve strokovne izobrazbe

Upravni odbor RZZ je ObmoŸni enoti RZZ Maribor odobril, da 400 brezposelnim osebam vkljuŸenim v izobra§evanje do V. zahtevnostne stopnje odobri denarno pomoŸ za Ÿas çolanja v viçini 60 odstotkov zajamŸene plaŸ. Poleg tega jim pripadajo tudi vse pravice, doloŸene s Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja (sofinanciranje stroçkov çolnine in prevoznih stroçkov).

S tem pristopom bomo brezposelnim brez strokovne izobrazbe in osebam s suficitarnimi poklici zagotovili osnovno socialno varnost za Ÿas izobra§evanja in jim tako omogoŸili nemoteno çolanje in pridobitev poklica, ki jim zagotavlja trajnejço zaposlitev in manjçi odliv iz izobra§evanja. Zdaj se je namreŸ veŸina teh oseb prisiljena pre§ivljati z obŸasnim delom (obiŸajno na Ÿrno), zato so bili njihovi izobra§evalni dose§ki slabçi oziroma je velikokrat prihajalo do prekinitve izobra§evanja.
Tak pristop bi zagotavljal tudi zmanjçanje pritiska na prosta delovna mesta za nekvalificirane delavce. Mo§nosti za zaposlovanje teh kadrov so iz leta v leto manjçe, medtem ko dele§ brezposelnih brez strokovne izobrazbe zlasti med dolgotrajno brezposelnimi naraçŸa.

V letoçnjem çolskem letu je zavod dosedaj napotil v programe za pridobitev izobrazbe preko 500 brezposelnih oseb. Prevladujejo osebe brez strokovne izobrazbe, sledijo osebe s suficitarnimi poklici na IV. zahtevnosti stopnji, ki so vkljuŸene v programe prekvalifikacije oziroma izobra§evanja na viçji zahtevnostni ravnin. Med napotenimi je veŸ kot 80 odstotkov dolgotrajno brezposelnih (ti içŸejo zaposlitev veŸ kot leto dni) in 55 odstotkov mladih, starih do 26 let.


                    Pripravila: Jasna Bo§iŸ

/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 25. november 1997