ZRSZ domaèa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Poseben pristop pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja v Podravju

Vlada Republike Slovenije je lani jeseni v okviru Vladne projektne skupine zadolžila Republiški zavod za zaposlovanje, Obmoèno enoto Maribor, da v sklopu celovitega razvojnega programa za mariborsko podroèje pripravi program dodatnih ukrepov in kriterijev na podroèju zaposlovanja. Mariborska zavodova obmoèna enota je izhajajoè iz strukturnih znaèilnosti trga delovne sile v Podravju septembra 1996 tudi pripravila Predlog dodatnih ukrepov in kriterijev na podroèju zaposlovanja v Podravju. Nekateri predlagani pristopi so bili že upoštevani v Pravilniku o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1997, drugi ukrepi pa so upoštevani v predlogu sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Izhodišèa za pripravo programa posebnih ukrepov za Podravje

Spremembe na trgu dela v devetdesetih letih - te so predvsem posledica družbenopolitiènih in gospodarskih sprememb - so se zlasti negativno odražale v Podravju zaradi razpada velikih gospodarskih sistemov. Zaposlenost se je na tem obmoèju hitreje zmanjševala kot v Sloveniji, saj je bilo ob koncu leta 1996 v Podravju 15,4 odstotka manj zaposlenih kot leta 1991, medtem ko se je v istem obdobju zaposlenost v Sloveniji znižala za 8,3 odstotka. Posledica teh gibanj je bilo narašèanje brezposelnosti. Tako je bilo konec leta 1996 v Podravju registriranih 31.608 brezposelnih oseb, kar je 25,4 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji, medtem ko znaša delež aktivnega prebivalstva 16,1 odstotka.

Za trg dela v Podravju je znaèilen visok delež brezposelnih brez strokovne izobrazbe (45,3 odstotka), starejših oseb nad 40 let (40,4 odstotka), dolgotrajno brezposelnih (63,6 odstotka), medtem ko povpreèni èas brezposelnosti znaša 2 leti 4 mesece in 24 dni.

Povpreèna stopnja brezposelnosti v Podravju trenutno znaša 22,2 odstotka (Slovenija 14,4 odstotka) .

Ti pokazatelji opozarjajo na nujnost drugaènega pristopa pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, saj z rednimi programi zaposlovanja (kljub nadpovpreènemu obsegu vkljuèitev v obstojeèe programe) niso bili doseženi zadostni uèinki pri spreminjanju razmer na trgu dela.

Zaradi zaèasnega sistema financiranja dejavnosti v letu 1997 je bilo do jeseni mogoèe izvajati le redni program v zmanjšanem obsegu. Oktobra 1997 je Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje v skladu s 3.èlenom Pravilnika o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se glasi: "Upravni odbor zavoda lahko za posamezne regije, ki so v izjemno težavnem gospodarskem položaju ali je v njih nadpovpreèno visoka stopnja brezposelnosti, sprejme zaèasna posebna merila za izvajanje programov.", odobril izvedbo dveh eksperimentalnih programov v Podravju in sicer poseben pristop na podroèju izvajanja javnih del in pri izvajanju programov pridobitve strokovne izobrazbe.




1. Poseben pristop pri izvajanju programov javnih del za upravièence do denarnega nadomestila in denarne pomoèi

Javna dela kot oblika delovne angažiranosti brezposelnih že veè let, zlasti v okoljih z visoko stopnjo brezposelnosti, dajejo pozitivne dosežke tako za brezposelne kakor tudi za lokalno okolje. V Podravju je v javna dela letno vkljuèenih okoli 1.000 oseb. Zaradi omejenih finanènih možnosti obèin pa širitev javnih del v veèini obèin ni možna.

Poseben pristop, ki temelji na polnem financiranju programov javnih del od RZZ, je namenjen vkljuèevanju upravièencev do denarnega nadomestila in denarne pomoèi za èas brezposelnosti ter prejemnikov denarnega dodatka Centrov za socialno delo.

Temeljni cilj teh dejavnosti je prehod iz pasivne v aktivno obliko korišèenja socialnih prejemkov.

Posebni programi javnih del se bodo izvajali prednostno na podroèju družbenih dejavnosti, razvojnih projektih in v podjetjih, ki glede na razvojne naèrte nakazujejo možnost odpiranja novih delovnih mest ali lahko nudijo udeležencem strokovno podporo pri realizaciji njihove samozaposlitve.

Z izvajanjem teh dejavnosti želimo (razen prehoda iz pasivne v aktivno obliko korišèenja sredstev socialne varnosti) zmanjšati obseg dela na èrno, ohraniti delovno kondicijo brezposelnih, spodbuditi aktivnejše iskanje zaposlitev ter tako zmanjšati obremenitev proraèuna.

Upravni odbor je odobril financiranje takšnega pristopa za 180 brezposelnih oseb do konca leta 1997. Trenutno je v posebne programe javnih del vkljuèenih 51 oseb, v naslednjih dneh pa se bo vkljuèilo še 66 oseb. V usposabljanje pred prièetkom del je vkljuèenih 22 brezposelnih oseb. Skupaj je bilo do zdaj napoteno v programe javnih del 163 upravièencev denarnih prejemkov, napotitev v program javnih del je odklonilo 48 oseb, od tega 11 oseb zaradi zaposlitve, pri ostalih pa je v teku ugotavljanje upravièenosti navedenih razlogov za odklonitev. V primerih neupravièene odklonitve bo zavod izvedel postopek za odvzem pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoèi. V skladu z dogovorom bodo enako postopali tudi Centri za socialno delo.

Kljub kratkemu èasu izvajanja dejavnosti, so rezultati spodbudni. Prav zato se tovrstne aktivnosti naèrtujejo tudi v letu 1998. Obmoèna enota Maribor si bo poleg proraèunskega denarja prizadevala pridobiti finanèna sredstva tudi od obèin in sponzorjev.

2. Denarna pomoè brezposelnim osebam, vkljuèenim v Programe pridobitve strokovne izobrazbe

Upravni odbor RZZ je Obmoèni enoti RZZ Maribor odobril, da 400 brezposelnim osebam vkljuèenim v izobraževanje do V. zahtevnostne stopnje odobri denarno pomoè za èas šolanja v višini 60 odstotkov zajamèene plaè. Poleg tega jim pripadajo tudi vse pravice, doloèene s Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja (sofinanciranje stroškov šolnine in prevoznih stroškov).

S tem pristopom bomo brezposelnim brez strokovne izobrazbe in osebam s suficitarnimi poklici zagotovili osnovno socialno varnost za èas izobraževanja in jim tako omogoèili nemoteno šolanje in pridobitev poklica, ki jim zagotavlja trajnejšo zaposlitev in manjši odliv iz izobraževanja. Zdaj se je namreè veèina teh oseb prisiljena preživljati z obèasnim delom (obièajno na èrno), zato so bili njihovi izobraževalni dosežki slabši oziroma je velikokrat prihajalo do prekinitve izobraževanja.
Tak pristop bi zagotavljal tudi zmanjšanje pritiska na prosta delovna mesta za nekvalificirane delavce. Možnosti za zaposlovanje teh kadrov so iz leta v leto manjše, medtem ko delež brezposelnih brez strokovne izobrazbe zlasti med dolgotrajno brezposelnimi narašèa.

V letošnjem šolskem letu je zavod dosedaj napotil v programe za pridobitev izobrazbe preko 500 brezposelnih oseb. Prevladujejo osebe brez strokovne izobrazbe, sledijo osebe s suficitarnimi poklici na IV. zahtevnosti stopnji, ki so vkljuèene v programe prekvalifikacije oziroma izobraževanja na višji zahtevnostni ravnin. Med napotenimi je veè kot 80 odstotkov dolgotrajno brezposelnih (ti išèejo zaposlitev veè kot leto dni) in 55 odstotkov mladih, starih do 26 let.


                    Pripravila: Jasna Božiè

/ ZRSZ domaèa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 25. november 1997