/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Uvod
Predstavitvene strani Republiçkega zavoda za zaposlovanje (v nadaljevanju RZZ) na Internetu so javno dostopne od sredine avgusta 1995. RZZ je bil tako med prvimi institucijami v Sloveniji, ki so priŸele uporabljati Internet kot novi medij, çe v Ÿasu, ko je Internet çele priŸel pridobivati na popularnosti. Od vsega zaŸetka je RZZ sodeloval s skupino strokovnjakov z Inçtituta Jo§ef Stefan (dr. Matja§ Gams, Pavle Golob, mag. Matija DrobniŸ in dr. Aram KaraliŸ).
Vsebina predstavitve
Vsebino predstavitve lahko razdelimo na statiŸni del (podatki o brezposelnosti, gradiva s tiskovnih konferenc, MeseŸne informacije, letna poroŸila, razpisi çtipendij, predstavitve Zoisovih çtipendistov, ipd.), kjer obiskovalci lahko le pregledujejo gradivo ter dinamiŸni (interaktivni) del (iskanje prostih delovnih mest, prijava iskalcev zaposlitve), kjer obiskovalci lahko aktivno (preko form) içŸejo ali posredujejo podatke.
Poleg slovenskega dela predstavitve so na Internetu tudi gradiva, pripravljena v angleçkem jeziku (sicer za druge namene) in prirejena za Internet (letno poroŸilo v angleçki verziji, nekatera gradiva, pripravljena za razliŸne konference ipd.)
Obseg obiskanosti
NatanŸno preçtetega çtevila dostopov ni - po nekaterih podatkih gre za okrog 8.000 obiskov v Ÿasu od. 1. septembra 1995 do sredine maja 1996, torej za obdobje 9 mesecev (tudi vsi nadaljnji podatki so za isto obdobje).
Kaj obiskovalci najveŸkrat pregledujejo?
DaleŸ najbolj obiskovan del predstavitve je ponudba prostih delovnih mest (preko 12.000 dostopov) .Od statiŸnih strani je najveŸkrat odprta stran "Kaj je novega" (1.036 dostopov), ki ji sledi stran s predstavitvijo Zoisovih çtipendistov (954 dostopov). Uporabnike zanimajo tudi povezave (linki) na sorodne strani v Sloveniji in tujini (839), razpis kadrovskih çtipendij (576 dostopov), pogosto uporabljajo çifrant poklicev (kot pomoŸ pri iskanju prostih delovnih mest in/ali kadrovskih çtipendij - 574). Tudi navodila in pomoŸ za iskanje po PD-jih uporabljajo precej pogosto (470). Dejavnost ZRSZ je bila zanimiva 349-krat. Pravice brezposelnih bele§ijo 225 dostopov, hitre informacije (predvsem s tiskovnih konferenc) pa 215 dostopov.
Angleçka domaŸa stran je imela 431 dostopov - eden od teh se je konŸal z obiskom skupine nizozemskih çtudentov na RZZ.
Ne moremo çe oceniti obiskanosti "RZZ Internet oglasne deske", ki smo jo poskusno dali na Internet çele v maju 1996.
Dostopi po mesecih, tednih, dnevih in urah
---------------------------- Mesec æt. dostopov ---------------------------- Avgust 1995 4.212 September 4.103 Oktober 3.359 November 3.725 December 3.883 Januar 1996 9.585 Februar 7.860 Marec 6.010 April 13.517 Maj (do 22.) 9.462 ----------------------------
----------------------------
Dan ætevilo
dostopov
----------------------------
Ponedeljek 12.113
Torek 13.359
Sreda 12.947
¬etrtek 10.523
Petek 9.590
Sobota 3.820
Nedelja 3.804
----------------------------
V letoçnjem letu se je çtevilo dostopov glede na leto 1995 podvojilo; na dostope pomembno vpliva nova, zanimivejça vsebina ter obŸasno propagiranje RZZ strani na Internetu na straneh "What's new in Slovenia?".
Tedenska statistika dostopov ka§e izrazita nihanja; vidne so povezave s prazniki in (verjetno) s çolskimi poŸitnicami).
Statistika dnevnih in urnih dostopov je presenetljiva. DaleŸ najveŸ dostopov je v delovnih dneh (od ponedeljka do petka), manj pa ob sobotah in nedeljah. VeŸji obseg dostopov od ponedeljka do sreda je verjetno povezan z objavo novih podatkov o prostih delovnih mestih, ki se praviloma nanovo objavljajo vsak ponedeljek. Tudi to ka§e, da bo potrebno podatke o prostih delovnih mestih na Internetu objavljati vsaj dvakrat tedensko, saj so konec tedna §e precej "zastarani". Mimogrede naj omenim, da objavljamo vsa prosta delovna mesta v Sloveniji, tudi tista, za katera delodajalci na obrazcu izjavljajo, da ne §elijo sodelovanja RZZ (s posebno opombo). Iskanje je enostavno in mogoŸe ne le po nazivih poklicev ampak po celotnem besedilu objave.
Na RZZ stran najpogosteje dostopajo dopoldne (kar je razumljivo, saj je dopoldanski promet na Internetu v Sloveniji çe "znosen"). To ka§e tudi na to, da je veŸina dostopov s "slu§benih" in/ali "çolskih" raŸunalnikov, manj pa z "domaŸih", s katerih se na Internet praviloma dostopa po 19. uri in ponoŸi, ko je tudi telefonski raŸun za polovico manjçi!
Ocena relevantnosti
Internet tudi v Sloveniji postaja eden najpomembnejçih informacijskih virov (vse veŸ podjetij poleg reklamne predstavitve §e skuça npr. tudi prodajati preko Interneta). Svetovni razvoj programske in strojne opreme je strahovit. Ozko grlo so komunikacije (telefonske zveze), ki so çe posebej v Sloveniji v precej §alostnem stanju. Skokovit porast raŸunalnikov, ki se vsak dan povezujejo v Internet, §e povzroŸa "zapore na linijah", ki jih primerjajo s prometnimi zamaçki na avtocestah ob konicah.
Z vidika zaposlovanja (ponudbe in povpraçevanja), poklicnega usmerjanja (informiranja, svetovanja, spoznavanja samega sebe) je na Internetu ogromno podatkov in informacij. Vedeti pa moramo, da je Internet kljub svoji globalni "svetovnosti" çe vedno daleŸ najbolj razvit v ZDA. Ponudba in povpraçevanje s podroŸja dela je za nekatere poklice in zaposlitve (raŸunalniçtvo, informatika, zahtevna managerska dela, univerze, dr§avne ustanove, ipd.) na Internetu §e tako moŸno prisotna, da se pojavljajo nove metode in tehnike (sistem "elektronskih" §ivljenjepisov).
Nekateri ocenjujejo, da gre pri trenutnem razvoju Interneta za tako velikansko revolucijo na podroŸju raŸunalniçtva in informatike kot je bila iznajdba osebnih raŸunalnikov in menijo, da bo v nekaj letih postala enostavna uporaba Interneta nekaj tako obiŸajnega kot je danes uporaba osebnih raŸunalnikov ali televizije. Drugi pa menijo, da se bo sistem (predvsem zaradi svoje nenadzorovanosti in problemov s komunikacijami) v nekaj letih popolnoma sesul!
Glavna ciljna publika, ki ji lahko namenjamo gradiva na Internetu, so predvsem mladi od 15 do 27 leta ter ter tisti, ki imajo srednjo izobrazbo in veŸ. Vendar pa bi z uporabo Intranet reçitev s prilagojenimi programi in uporabo posebej prirejenih odjemalcev na obmoŸnih enotah in uradih za delo RZZ zajeli tudi precejçen dele§ brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve.
Namesto zakljuŸka: kako naprej?
¬im hitreje se moramo za uporabo Internet tehnologije (re)organizirati. Avtorji navajajo 6 procesov, ki jih je treba opraviti:
Zgornje velja tako za uvajanje Internet kot Intranet sistemov. Ob vkljuŸevanju RZZ v vladno raŸunalniçko omre§je imamo prilo§nost za uvajanje Intranet filozofije v poslovanje RZZ.
Posebej se mi zdi pomembno opozoriti na trende, ki se pojavljajo ob uvajanju nove tehnologije. Tim. "konŸni uporabniki" (strokovni delavci RZZ) bodo vedno bolj postajali neposredni ustvarjalci gradiva, ki se vkljuŸuje v Internet. V naslednjih verzijah uporabniçkih paketov (npr. Word, Excel) bodo §e integrirana orodja, ki bodo omogoŸala neposredno pripravo HTML dokumentov. Od uporabnikov se torej priŸakuje nova znanja (teorija hiperteksta, hipertekstnih povezav, multimedijskih predstavitev, itd.) ne le na podroŸju uporabe nove tehnologije ampak tudi na podroŸju priprave gradiv za to tehnologijo! Uvajanje Intranet metodologije torej ni le (ali celo samo) stvar slu§b za informatiko in raŸunalniçtvo, ampak zadeva prav vse strokovne delavce doloŸene institucije!
Naslovna stran RZZ (URL naslov: http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/index.html) je trenutno na stre§niku Inçtituta Jo§ef Stefan, çe letos pa jo bomo preselili na stre§nik Centra vlade za informatiko.
/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 17. junij 1996