/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Uvod
Predstavitvene strani Republiškega zavoda za zaposlovanje (v nadaljevanju RZZ) na Internetu so javno dostopne od sredine avgusta 1995. RZZ je bil tako med prvimi institucijami v Sloveniji, ki so pričele uporabljati Internet kot novi medij, še v času, ko je Internet šele pričel pridobivati na popularnosti. Od vsega začetka je RZZ sodeloval s skupino strokovnjakov z Inštituta Jožef Stefan (dr. Matjaž Gams, Pavle Golob, mag. Matija Drobnič in dr. Aram Karalič).
Vsebina predstavitve
Vsebino predstavitve lahko razdelimo na statični del (podatki o brezposelnosti, gradiva s tiskovnih konferenc, Mesečne informacije, letna poročila, razpisi štipendij, predstavitve Zoisovih štipendistov, ipd.), kjer obiskovalci lahko le pregledujejo gradivo ter dinamični (interaktivni) del (iskanje prostih delovnih mest, prijava iskalcev zaposlitve), kjer obiskovalci lahko aktivno (preko form) iščejo ali posredujejo podatke.
Poleg slovenskega dela predstavitve so na Internetu tudi gradiva, pripravljena v angleškem jeziku (sicer za druge namene) in prirejena za Internet (letno poročilo v angleški verziji, nekatera gradiva, pripravljena za različne konference ipd.)
Obseg obiskanosti
Natančno preštetega števila dostopov ni - po nekaterih podatkih gre za okrog 8.000 obiskov v času od. 1. septembra 1995 do sredine maja 1996, torej za obdobje 9 mesecev (tudi vsi nadaljnji podatki so za isto obdobje).
Kaj obiskovalci največkrat pregledujejo?
Daleč najbolj obiskovan del predstavitve je ponudba prostih delovnih mest (preko 12.000 dostopov) .Od statičnih strani je največkrat odprta stran "Kaj je novega" (1.036 dostopov), ki ji sledi stran s predstavitvijo Zoisovih štipendistov (954 dostopov). Uporabnike zanimajo tudi povezave (linki) na sorodne strani v Sloveniji in tujini (839), razpis kadrovskih štipendij (576 dostopov), pogosto uporabljajo šifrant poklicev (kot pomoč pri iskanju prostih delovnih mest in/ali kadrovskih štipendij - 574). Tudi navodila in pomoč za iskanje po PD-jih uporabljajo precej pogosto (470). Dejavnost ZRSZ je bila zanimiva 349-krat. Pravice brezposelnih beležijo 225 dostopov, hitre informacije (predvsem s tiskovnih konferenc) pa 215 dostopov.
Angleška domača stran je imela 431 dostopov - eden od teh se je končal z obiskom skupine nizozemskih študentov na RZZ.
Ne moremo še oceniti obiskanosti "RZZ Internet oglasne deske", ki smo jo poskusno dali na Internet šele v maju 1996.
Dostopi po mesecih, tednih, dnevih in urah
---------------------------- Mesec Št. dostopov ---------------------------- Avgust 1995 4.212 September 4.103 Oktober 3.359 November 3.725 December 3.883 Januar 1996 9.585 Februar 7.860 Marec 6.010 April 13.517 Maj (do 22.) 9.462 ----------------------------
----------------------------
Dan Število
dostopov
----------------------------
Ponedeljek 12.113
Torek 13.359
Sreda 12.947
Četrtek 10.523
Petek 9.590
Sobota 3.820
Nedelja 3.804
----------------------------
V letošnjem letu se je število dostopov glede na leto 1995 podvojilo; na dostope pomembno vpliva nova, zanimivejša vsebina ter občasno propagiranje RZZ strani na Internetu na straneh "What's new in Slovenia?".
Tedenska statistika dostopov kaže izrazita nihanja; vidne so povezave s prazniki in (verjetno) s šolskimi počitnicami).
Statistika dnevnih in urnih dostopov je presenetljiva. Daleč največ dostopov je v delovnih dneh (od ponedeljka do petka), manj pa ob sobotah in nedeljah. Večji obseg dostopov od ponedeljka do sreda je verjetno povezan z objavo novih podatkov o prostih delovnih mestih, ki se praviloma nanovo objavljajo vsak ponedeljek. Tudi to kaže, da bo potrebno podatke o prostih delovnih mestih na Internetu objavljati vsaj dvakrat tedensko, saj so konec tedna že precej "zastarani". Mimogrede naj omenim, da objavljamo vsa prosta delovna mesta v Sloveniji, tudi tista, za katera delodajalci na obrazcu izjavljajo, da ne želijo sodelovanja RZZ (s posebno opombo). Iskanje je enostavno in mogoče ne le po nazivih poklicev ampak po celotnem besedilu objave.
Na RZZ stran najpogosteje dostopajo dopoldne (kar je razumljivo, saj je dopoldanski promet na Internetu v Sloveniji še "znosen"). To kaže tudi na to, da je večina dostopov s "službenih" in/ali "šolskih" računalnikov, manj pa z "domačih", s katerih se na Internet praviloma dostopa po 19. uri in ponoči, ko je tudi telefonski račun za polovico manjši!
Ocena relevantnosti
Internet tudi v Sloveniji postaja eden najpomembnejših informacijskih virov (vse več podjetij poleg reklamne predstavitve že skuša npr. tudi prodajati preko Interneta). Svetovni razvoj programske in strojne opreme je strahovit. Ozko grlo so komunikacije (telefonske zveze), ki so še posebej v Sloveniji v precej žalostnem stanju. Skokovit porast računalnikov, ki se vsak dan povezujejo v Internet, že povzroča "zapore na linijah", ki jih primerjajo s prometnimi zamaški na avtocestah ob konicah.
Z vidika zaposlovanja (ponudbe in povpraševanja), poklicnega usmerjanja (informiranja, svetovanja, spoznavanja samega sebe) je na Internetu ogromno podatkov in informacij. Vedeti pa moramo, da je Internet kljub svoji globalni "svetovnosti" še vedno daleč najbolj razvit v ZDA. Ponudba in povpraševanje s področja dela je za nekatere poklice in zaposlitve (računalništvo, informatika, zahtevna managerska dela, univerze, državne ustanove, ipd.) na Internetu že tako močno prisotna, da se pojavljajo nove metode in tehnike (sistem "elektronskih" življenjepisov).
Nekateri ocenjujejo, da gre pri trenutnem razvoju Interneta za tako velikansko revolucijo na področju računalništva in informatike kot je bila iznajdba osebnih računalnikov in menijo, da bo v nekaj letih postala enostavna uporaba Interneta nekaj tako običajnega kot je danes uporaba osebnih računalnikov ali televizije. Drugi pa menijo, da se bo sistem (predvsem zaradi svoje nenadzorovanosti in problemov s komunikacijami) v nekaj letih popolnoma sesul!
Glavna ciljna publika, ki ji lahko namenjamo gradiva na Internetu, so predvsem mladi od 15 do 27 leta ter ter tisti, ki imajo srednjo izobrazbo in več. Vendar pa bi z uporabo Intranet rešitev s prilagojenimi programi in uporabo posebej prirejenih odjemalcev na območnih enotah in uradih za delo RZZ zajeli tudi precejšen delež brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve.
Namesto zaključka: kako naprej?
Čim hitreje se moramo za uporabo Internet tehnologije (re)organizirati. Avtorji navajajo 6 procesov, ki jih je treba opraviti:
Zgornje velja tako za uvajanje Internet kot Intranet sistemov. Ob vključevanju RZZ v vladno računalniško omrežje imamo priložnost za uvajanje Intranet filozofije v poslovanje RZZ.
Posebej se mi zdi pomembno opozoriti na trende, ki se pojavljajo ob uvajanju nove tehnologije. Tim. "končni uporabniki" (strokovni delavci RZZ) bodo vedno bolj postajali neposredni ustvarjalci gradiva, ki se vključuje v Internet. V naslednjih verzijah uporabniških paketov (npr. Word, Excel) bodo že integrirana orodja, ki bodo omogočala neposredno pripravo HTML dokumentov. Od uporabnikov se torej pričakuje nova znanja (teorija hiperteksta, hipertekstnih povezav, multimedijskih predstavitev, itd.) ne le na področju uporabe nove tehnologije ampak tudi na področju priprave gradiv za to tehnologijo! Uvajanje Intranet metodologije torej ni le (ali celo samo) stvar služb za informatiko in računalništvo, ampak zadeva prav vse strokovne delavce določene institucije!
Naslovna stran RZZ (URL naslov: http://www-ai.ijs.muzej.si/RZZ_doc/index.html) je trenutno na strežniku Inštituta Jožef Stefan, še letos pa jo bomo preselili na strežnik Centra vlade za informatiko.
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 17. junij 1996