/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Danijela Ker§an
UVOD
Gradivo prikazuje zaposlitvene namere podjetij in organizacij v Sloveniji, ki jih je Republiçki zavod za zaposlovanje zbral z anketo "Zaposlovanje v letu 1996 in naŸrt zaposlovanja za leto 1997". Podjetja in organizacije so anketo izpolnjevala od januarja do konca februarja 1997. V navedenem roku je na anketo odgovorilo 6674 poroŸevalskih enot, v katerih je bilo zaposlenih 476174 oseb ali 83 % od skupnega çtevila zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah v Sloveniji. Ankete niso prejela zasebna podjetja z manj kot 3 zaposlenimi ter dru§bena podjetja in organizacije z manj kot 10 zaposlenimi.
Ocenjujemo, da je bila odzivnost na anketo zelo dobra (v letu 1996 74,6 %) in da nanjo niso odgovorila predvsem manjça zasebna in dru§bena podjetja ter nekatera veŸja podjetja, ki so v veŸjih te§avah in çe nimajo izdelane sanacijske oziroma razvojne strategije podjetja.
Novost v prikazu rezultatov ankete LP-ZAP za letos je tudi v tem, da so poleg prikaza po obstojeŸi EKD dejavnostih doloŸeni rezultati ankete prikazani tudi po novi - standarni klasifikaciji dejavnosti (SKD).
NAPOVEDI ZA LETO 1997 (Rezultati ankete LP-ZAP)
Zaposlenost
Po podatkih podjetij in organizacij, zbranih z anketo, se bo povpreŸno çtevilo zaposlenih v letoçnjem letu zmanjçalo za 2,3 %. Podjetja in organizacije gospodarstva so za leto 1997 napovedale -3,2 % (industrija z rudarstvom -4,5 %) zmanjçanje povpreŸne zaposlenosti v letu 1997, negospodarstvo pa 1,1 % rast. V primerjavi z ostalimi obmoŸji in Slovenijo so najni§jo rast zaposlenosti napovedala podjetja in organizacije z obmoŸja enot RZZ Kranj, Sevnica in Maribor.
NaŸrtovano zni§anje zaposlenosti za letoçnje leto v republiki je pribli§no enako stopnji zmanjçanja zaposlenosti v naŸrtu za leto 1996.
Slika 1: Stopnje rasti naŸrtovane zaposlenosti - po podroŸjih EKD
Pojasnilo:
01 - INDUSTRIJA IN RUDARSTVO
02 - KMETIJSTVO IN RIBIæTVO
03 - GOZDARSTVO
04 - VODNO GOSPODARSTVO
05, 06, 07, 08 - GRADBENIæTVO, PROMET IN ZVEZE, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM
09 - OBRT IN OSEBNE STORITVE
10 - STAN.-KOM. DEJ. IN UREJ. NASELIJ
11 - FINAN¬NE, TEH. IN POS. STORITVE
12, 13, 14 - IZOBRA¦., ZNANOST, KULTURA, ZDRAVSTV. IN SOC. VARSTVO, DRU¦BENOPOL. SKUP. IN
ORG.
Slika 2: Stopnje rasti naŸrtovane zaposlenosti - po OE RZZ (1996 - dose§ena rast; 1997 - naŸrtovana rast)
NaŸrtovane potrebe po zaposlitvah
ætevilo vseh napovedanih potreb po delavcih in pripravnikih za leto 1997, ki so jih v anketi specificirali, je nekoliko viçje od napovedi za leto 1996. Skupno je naŸrtovanih 19.245 potreb (za leto 1996 17,5 tisoŸ potreb), od tega 14.806 v gospodarstvu (77 %) in 4.439 v negospodarstvu (23 %). V to çtevilo seveda niso vkljuŸene napovedi potreb, ki bodo nastale medletom zaradi fluktuacije.
V letoçnjih naŸrtih znaça dele§ potreb po zaposlitvah za doloŸen Ÿas 60,3 % (v gospodarstvu 65,6 % in 42,4 % v negospodarstvu). Po predvidevanjih podjetij in organizacij je çtevilo zaposlitev za doloŸen Ÿas tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu nekoliko manjçe kot smo jih dobili v napovedih za leto 1996.
Napovedi o zaposlovanju pripravnikov v letoçnjem letu so nekoliko ugodnejçe v primerjavi z napovedmi za leto 1996. Od vseh potreb je dobra petina (22 %) naŸrtovanih potreb po pripravnikih ali 4,2 tisoŸ pripravniçkih mest.
Podjetja in organizacije bodo po rezultatih ankete LP-ZAP v letoçnjem letu najveŸ, nad 200 in veŸ delavcev, zaposlila v okviru naslednjih skupin poklicnih kvalifikacij: pridelovalci rastlin in hrane, lesarji, obdelovalci kovin, monterji in inçtalaterji, mehaniki in strojniki, elektrikarji, raŸunalniŸarji, tekstilci, izdelovalci oblaŸil, gradbeniki, komunalci in sorodni, poklici v cestnem prometu, trgovci, poklici za gostinstvo in turizem, ekonomisti in sorodni, pravniki, administratorji in sorodni, vzgojitelji in uŸitelji, poklici v zdravstvu.
Zanimivi so tudi odgovori na anketno vpraçanje, pri katerih poklicnih kvalifikacijah imajo podjetja najveŸ te§av za pridobitev delavcev. Iz rezultatov za republiko povzemamo 10 najpogosteje navajanih poklicnih kvalifikacij, in sicer:
Napoved prese§ka delavcev
Za letoçnje leto so podjetja in organizacije napovedale 12.443 prese§nih delavcev. To çtevilo je podobno napovedi za leto 1996. VeŸino prese§nih delavcev so napovedala podjetja s podroŸja gospodarstva. Dele§ industrije v napovedanih prese§nih delavcih je 60 %, industriji pa po napovedi prese§kov sledi trgovina.
Nad 1000 prese§nih delavcev je napovedanih na obmoŸju 5 enot RZZ, in sicer: Ljubljane, Maribora, Velenja, Celja in Kranja.
Ocenjujemo, da bo v odkrito brezposelnost preçlo predvidoma veŸ prese§nih delavcev kot ka§ejo anketni podatki, saj na anketo niso odgovorila tudi nekatera veŸja podjetja, ki so v izrazitih ekonomskih te§avah. Naça ocena je, da bo v letoçnjem letu ta priliv na ravni dejanskega medletnega priliva leta 1996, tj. okrog 20 tisoŸ delavcev, v katerega so zajeti tudi prese§ki zaradi steŸajev. Navedene napovedi iz ankete dajejo sklepati, da bo ta problematika v letu 1997 podobna kot v letu 1996, dejanski obseg odpuçŸanja pa je te§ko oceniti, saj bo odvisen tudi od ukrepov Vlade RS za sanacijo posameznih podjetij oziroma gospodarskih panog (t. im. Vladni projekt pomoŸi dr§ave pri kadrovski prenovi podjetij in prepreŸevanju prehoda prese§nih delavcev v odprto brezposelnost).
Po zbranih napovedih je izobrazbena struktura prese§kov nekoliko drugaŸna kot v preteklih letih; 42 % med njimi bo s I. in II. stopnjo izobrazbe, kar 35 % s III. in IV. stopnjo, 18 % s V. stopnjo, preostalih 5 % pa z viçjo in visoko izobrazbo.
Slika 3: Struktura predvidenih prese§kov delavcev - po stopnjah izobrazbe
Menimo, da rezultati letoçnje ankete odra§ajo sedanje razmere v podjetjih in organizacijah. Na osnovi primerjave letoçnjih napovedi z napovedmi za leto 1996 pa bi lahko sklepali, da bodo razmere na podroŸju zaposlovanja podobne lanskoletnim. To pa predvsem pomeni, da v letu 1997 çe ni priŸakovati bistvenejçega izboljçanja stanja na tem podroŸju. Takçno oceno pa vendarle lahko relativizirajo §e pripravljeni in deloma çe napovedani ukrepi Vlade RS, ki so usmerjeni v razbremenjevanje gospodarstva, stimuliranje izvoznikov in omejevanje javne porabe. Ti ukrepi bodo vplivali na veŸjo gospodarsko aktivnost, ta pa se bo poslediŸno odra§ala tudi na podroŸju zaposlovanja. Ocenjujemo, da bi do tega lahko priçlo §e v drugi polovici letoçnjega leta.
/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 22. april 1997