/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Danijela Ker§an
Gradivo prikazuje zaposlitvene namere podjetij in organizacij v Sloveniji, ki jih je Republiçki zavod za zaposlovanje zbral z anketo "Zaposlovanje v letu 1995 in naŸrt zaposlovanja za leto 1996". Podjetja in organizacije so anketo izpolnjevala od januarja do konca februarja 1996. V navedenem roku je na anketo odgovorilo 5.479 poroŸevalskih enot, v katerih je bilo zaposlenih 435.803 oseb ali 74,6 % od skupnega çtevila zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah. Ankete niso prejela zasebna podjetja s 3 in manj zaposlenimi ter dru§bena podjetja in organizacije z 10 in manj zaposlenimi.
Po podatkih podjetij in organizacij, zbranih z anketo, se bo povpreŸno çtevilo zaposlenih v letoçnjem letu zmanjçalo za 2,0 %. Podjetja in organizacije gospodarstva so za leto 1996 napovedale -3,2 % (industrija z rudarstvom -4,5 %) zmanjçanje povpreŸne zaposlenosti v letu 1996, negospodarstvo pa 2,3 % rast.
NaŸrtovano zni§anje zaposlenosti za leto 1996 v republiki je manjçe od naŸrta 1995, ko so podjetja in organizacije naŸrtovale 2,9 % zmanjçanje.
-----------------------------------------------------------------------------
podroŸje dejavnosti ZAPOSLENOST
1995 (realizacija) NA¬RT
-----------------------------------------------------------------------------
povp. çtev dele§ (%) indeks indeks
95/94 96/95
-----------------------------------------------------------------------------
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 242.793 40,9 96,4 95,5
KMETIJSTVO IN RIBIæTVO 8.840 1,5 93,3 94,9
GOZDARSTVO 2.302 0,4 78,7 91,7
VODNO GOSPODARSTVO 1.091 0,2 99,1 101,2
GRADBENIæTVO 29.725 5,0 98,2 98,2
PROMET IN ZVEZE 29.893 5,0 95,4 98,1
TRGOVINA 55.855 9,4 98,2 99,8
GOSTINSTVO IN TURIZEM 15.323 2,6 92,8 97,3
OBRT IN OSEB.STORITVE 14.701 2,5 95,1 96,9
STAN.-KOM. DEJ. IN UREJ. 10.922 1,8 103,3 98,8
NASELIJ
FINAN¬NE, TEH. IN POS. 36.509 6,1 101,7 100,7
STORITVE
GOSPODARSTVO 447.751 75,4 96,9 96,8
IZOBRA¦., ZNANOST, KULTURA 51.317 8,6 100,5 101,5
ZDRAVSTV. IN SOC. VARSTVO 54.431 9,2 101,3 100,6
DRU¦BENOPOL.SKUP. IN ORG. 40.146 6,8 105,0 107,5
NEGOSPODARSTVO 146.097 24,6 102,0 102,3
PODJETJA IN DRUGE 593.848 100,0 98,1 98,0
ORGANIZACIJE
-----------------------------------------------------------------------------
Vir: StatistiŸni urad Republike Slovenije in RZZ, CS, anketa LP-ZAP (naŸrt), marec 1996
------------------------------------------------------------
ZAPOSLENOST
OBMO¬NA 1995 (realizacija) NA¬RT
ENOTA povp. dele§ indeks indeks
çtev. (%) 95/94 96/95
------------------------------------------------------------
CELJE 54.712 9,2 98,0 96,6
KOPER 39.077 6,6 99,3 97,3
KRANJ 59.908 10,1 98,7 95,7
LJUBLJANA 202.575 34,1 99,3 99,1
MARIBOR 83.788 14,1 95,2 98,3
M.SOBOTA 31.084 5,2 98,4 96,9
N.GORICA 29.239 4,9 98,1 98,4
N.MESTO 31.349 5,3 95,1 97,1
SEVNICA 17.738 3,0 97,8 96,9
VELENJE 44.377 7,5 98,5 100,1
------------------------------------------------------------
SLOVENIJA 593.847 100,0 98,1 98,0
------------------------------------------------------------
Vir: StatistiŸni urad Republike slovenije in RZZ, CS, anketa LP-ZAP (naŸrt), marec 1996
Izobrazbena struktura zaposlenih v anketiranih podjetjih in organizacijah je bila decembra 1995 naslednja: I. in II. stopnjo izobrazbe je imelo 27,5 % zaposlenih, III./IV. stopnjo 31,4 %, V. stopnjo 24,5 % ter VI. in VII. 16,6 % zaposlenih. Po naŸrtih zaposlovanja se bo dele§ zaposlenih s I. in II. stopnjo izobrazbe zmanjçal (za 1,0 %), nespremenjeni bodo ostali strukturni dele§i zaposlenih s III., IV. in V. stopnjo izobrazbe, poveŸal pa se bo dele§ zaposlenih s VI. in VII. stopnjo izobrazbe (za 0,9%).
ætevilo vseh napovedanih potreb po delavcih in pripravnikih za leto 1996, ki so jih v anketi specificirali, je ni§je kot je bila napoved za leto 1995. Skupno je naŸrtovanih 17.433 potreb (za leto 1995 20 tisoŸ potreb), od tega 12.397 v gospodarstvu (71 %) in 5.036 v negospodarstvu (29 %). V to çtevilo seveda niso vkljuŸene napovedi potreb, ki bodo nastale medletom zaradi fluktuacije.
V letoçnjih naŸrtih znaça dele§ potreb za doloŸen Ÿas 62 % (v gospodarstvu 68 % in 45 % v negospodarstvu). V letoçnjem letu bo po predvidevanjih podjetij in organizacij çtevilo zaposlitev za doloŸen Ÿas nekoliko manjçe v negospodarstvu in veŸje v gospodartsvu kot smo jih dobili v napovedih za leto 1995.
Napovedi o zaposlovanju pripravnikov in lastnih çtipendistov v letoçnjem letu so prav tako nekoliko ni§je od napovedi za leto 1995. Od vseh zaposlitev je petina naŸrtovanih zaposlitev pripravnikov ali 3,5 tisoŸ pripravniçkih mest; 1,4 tisoŸ ali 8 % vseh zaposlitev je namenjenih za lastne çtipendiste.
Po izobrazbeni strukturi naŸrtovanih potreb po zaposlitvah je dele§ potreb po I. in II. stopnji zahtevnosti 24 %, po III. in IV. stopnji 30 %, po V. 18 %, po VI. 10 % in po VII. 18 %.
V letu 1995 je gospodarstvo prijavilo 85 %, negospodarstvo pa 15 % vseh potreb. NajveŸ potreb je bilo februarja in marca ter septembra in oktobra, kar hkrati ka§e na sezonsko gibanje povpraçevanja. Potrebe za doloŸen Ÿas so predstavljale 62,6 % od vseh, veŸina med njimi pa se je nanaçala na zaposlitev do 6 mesecev. Zaposlitve za doloŸen Ÿas so bile pogosteje namenjene delavcem z ni§jimi stopnjami izobrazbe in pripravnikom.
Aktualnost problemov v gospodarstvu in negospodarstvu se zrcali tudi v strukturnih spremembah naŸrtovanih potreb za letoçnje leto v primerjani z naŸrtom za leto 1995.
VeŸje zmanjçanje povpraçevanja v letoçnjem letu je priŸakovati v okviru o§jih poklicnih skupin: lesarji, obdelovalci kovin, mehaniki in strojniki, elektrikarji, kemiki, gumarji, izdelovalci oblaŸil, obutve in usnjene galanterije.
Anketni podatki tudi ka§ejo, da bo letos najveŸje povpraçevanje po ekonimistih, pravnikih in administratorjih ter njim sorodnih poklicev. Izrazitejçe bo povpraçevanje tudi po: geodetih, trgovcih, vzgojiteljih in uŸiteljih.
*æirçe poklicne skupine so povzete po æifrantu poklicev, dec 1984; (gre za interne opredelitve 15 çirçih poklicnih skupin, katerih vsebina se nanaça na dejavnost, ki jo je mogoŸe opravljati z doloŸeno kvalifikacijo oziroma strokovnim naslovom).
Napoved za letoçnje leto je 13.586 prese§nih delavcev ter je manjça od lanske (15 tisoŸ prese§nih delavcev). Gospodarstvo za leto 1996 napoveduje nadaljnih 13,2 tisoŸ prese§nih delavcev. Dele§ industrije v napovedanih prese§nih delavcih je 67 %. Sledita ji gradbeniçtvo in trgovina.
Med vsemi prese§ki so podjetja in organizacije napovedale tudi 8,7 tisoŸ prese§nih delavcev, ki bodo v letu 1996 ostali brez zaposlitve (delavci na Ÿakanju do odpusta in zaradi uvedbe steŸaja ali postopka prisilne poravnave*). V odkrito brezposelnost bo preçlo predvidoma çe bistveno veŸ prese§nih delavcev kot ka§ejo anketni podatki, saj veŸina podjetij, ki so v izrazitih ekonomskih te§avah, ta anketa sploh ni odgovorila (npr. TAM). Ocenjujemo, da bo v letoçnjem letu ta priliv na ravni dejanskega medletnega priliva leta 1995, tj. med 16 in 17 tisoŸ delavci. Te lahko obravnavamo kot napovedani priliv v brezposelnost v letu 1996. Navedena napovedi iz ankete dajejo sklepati, da bo ta problematika v letu 1996 podobna kot v letu 1995, dejanski obseg odpuçŸanja pa je te§ko napovedati, saj bo odvisen tudi od ukrepov za sanacijo posameznih podjetij oziroma gospodarskih panog, ki se bodo izvajali na ravni dr§ave.
Regijska porazdelitev predvidenih prese§kov delavcev pa na drugi strani ka§e, da bo ta problematika najbolj pereŸa na obmoŸju çtirih enot RZZ: Ljubljana, Kranj, Maribor in Celje.
----------------------------------------------------------
PRESE¦KI od skupaj
ObmoŸna Ÿakanje steŸaj
enota na delo prisilna
çtev. v % çtev. v % poravnava
-----------------------------------------------------------
Celje 1.853 13,6 1.138 13,9 17
Koper 471 3,5 266 3,2 39
Kranj 2.444 18,0 1.786 21,8 50
Ljubljana 3.177 23,4 2.134 26,1 88
Maribor 1.879 13,8 1.233 15,1 68
Murska 566 4,2 313 3,8 124
Sobota
Nova Gorica 505 3,7 272 3,3 88
Novo mesto 608 4,5 507 6,2 1
Sevnica 831 6,1 270 3,3 -
Velenje 1.252 9,2 272 3,3 7
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ 13.586 100,0 8.191 100,0 482
-----------------------------------------------------------
*Opomba: 482 delavcev bo po napovedi ostalo v letu 1996 brez zaposlitve zaradi uvedbe steŸaja ali postopka prisilne poravnave po 51. Ÿlenu Zakona o prisilni poravnavi, steŸaju in likvidaciji.
V zvezi s prisilno poravnavo je Ustavno sodiçŸe RS dne 7.12.1995 odloŸilo, da se doloŸbe 51. Ÿlena zakona o prisilni poravnavi, steŸaju in likvidaciji, o ukrepa prenehanju delovnega razmerja kot ukrepa zaradi finanŸne reorganizacije ne sme uporabljati, dokler ne stopijo v veljavo zakonske doloŸbe o posebnih pravicah delavcev, napovedane v drugem odstavki 8. Ÿlena zakona O PRISILNI PORAVNAVI, STE¬AJU IN LIKVIDACIJI.
Po zbranih napovedih bo izobrazbena struktura prese§kov podobna kot v preteklih letih; slaba polovica med njimi bo s I. in II. stopnjo izobrazbe, 29 % s III. in IV. stopnjo, preostala dobra petina pa s srednjo, viçjo in visoko izobrazbo.
V letoçnjem letu bodo prese§ke delavcev anketirana podjetja in organizacije razreçevale na naslednje naŸine: Ÿakanje na delo do odpusta (60 %), preusposabljanje in prezaposlovanje v okviru podjetja ali druge organizacije (31 %), steŸaj/prisilna poravnava (4 %), dokup zavarovalne dobe (3 %) in dodatne pomoŸi pri samozaposlitvi (2 %). ¦elja po razreçevanje s strokovno in finanŸno pomoŸjo RZZ so podjetja in organizacije izrazile za 6,7 tisoŸ prese§nih delavcev oziroma 49 % od vseh napovedanih prese§kov.
Na razmere v zaposlovanju v letu 1996 na svoj naŸin ka§ejo tudi rezultati poslovanja po zakljuŸnih raŸunih leta 1995.
¬isto izgubo je v letu 1995 ugotovilo 29,5 % vseh obravnavanih gospodarskih dru§b. Pri izgubarjih je bilo zaposlenih 169.481 delavcev, 35,7 % vseh. Tudi med izgubarji po çtevilu prevladujejo majhne gospodarske dru§be, 92,7 % vseh izgubarjev, po znesku izgube pa velike gospodarske dru§be; 292 velikih gospodarskih dru§b izkazuje 62,7 % celotne Ÿiste izgube. V seznamu veŸjih izgubarjev (znesek Ÿiste izgube veŸji od 500 mio SIT) je 56 takih, ki so izkazali 44,4 % celotne Ÿiste izgube. Od teh pa je kar 24 gospodarskih dru§b imelo izgubo veŸjo od 1 milijarde tolarjev.
Sanacija izgubaçev, privatizacija ter tehnoloçko in proizvodno prestrukturiranje, bodo oŸitno tudi v letu 1996 osrednji procesi znotraj slovenskega gospodarstva. Takçno izhodiçŸe pa ne daje upati, da se bo problem brezposelnosti v letu 1996 zmanjçal.
KratkoroŸni razvojni dokumenti za leto 1996 predvidevajo podobno gospodarsko rast kot je bila dose§ena v letu 1995. Ob tej predpostavki lahko priŸakujemo podoben obseg tekoŸega povpraçevanja in podobne razmere v zaposlovanju kot v letu 1995. ¬e k temu dodamo çe oceno podobnega priliva prese§nih delavcev v odkrito brezposelnost, oceno o pribli§no enako velikem prilivu iskalcev prve zaposlitve in oseb po izteku zaposlitve za doloŸen Ÿas, potem lahko tudi za obseg registrirane brezposelnosti predvidevamo, da se bo gibala na ravni iz leta 1995. Ocenjujemo, da se bo v letu 1996 povpreŸna meseŸna brezposelnost gibala okrog 120 tisoŸ oseb (v letu 1995 je bilo letno povpreŸje registrirano brezposelnih 121,5 tisoŸ oseb, ob koncu leta 1995 pa 126,8 tisoŸ brezposelnih oseb). Njena dejanska raven pa bo, kot reŸeno, odvisna tudi od uŸinkovitosti izvajanja ukrepov politike zaposlovanja in drugih ukrepov, ki bodo usmerjeni zlasti na zmanjçanje pretoka prese§nih delavcev v odkrito brezposelnost.
/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 22. april 1996