/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Danijela Keržan
Gradivo prikazuje zaposlitvene namere podjetij in organizacij v Sloveniji, ki jih je Republiški zavod za zaposlovanje zbral z anketo "Zaposlovanje v letu 1995 in načrt zaposlovanja za leto 1996". Podjetja in organizacije so anketo izpolnjevala od januarja do konca februarja 1996. V navedenem roku je na anketo odgovorilo 5.479 poročevalskih enot, v katerih je bilo zaposlenih 435.803 oseb ali 74,6 % od skupnega števila zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah. Ankete niso prejela zasebna podjetja s 3 in manj zaposlenimi ter družbena podjetja in organizacije z 10 in manj zaposlenimi.
Po podatkih podjetij in organizacij, zbranih z anketo, se bo povprečno število zaposlenih v letošnjem letu zmanjšalo za 2,0 %. Podjetja in organizacije gospodarstva so za leto 1996 napovedale -3,2 % (industrija z rudarstvom -4,5 %) zmanjšanje povprečne zaposlenosti v letu 1996, negospodarstvo pa 2,3 % rast.
Načrtovano znižanje zaposlenosti za leto 1996 v republiki je manjše od načrta 1995, ko so podjetja in organizacije načrtovale 2,9 % zmanjšanje.
-----------------------------------------------------------------------------
področje dejavnosti ZAPOSLENOST
1995 (realizacija) NAČRT
-----------------------------------------------------------------------------
povp. štev delež (%) indeks indeks
95/94 96/95
-----------------------------------------------------------------------------
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 242.793 40,9 96,4 95,5
KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO 8.840 1,5 93,3 94,9
GOZDARSTVO 2.302 0,4 78,7 91,7
VODNO GOSPODARSTVO 1.091 0,2 99,1 101,2
GRADBENIŠTVO 29.725 5,0 98,2 98,2
PROMET IN ZVEZE 29.893 5,0 95,4 98,1
TRGOVINA 55.855 9,4 98,2 99,8
GOSTINSTVO IN TURIZEM 15.323 2,6 92,8 97,3
OBRT IN OSEB.STORITVE 14.701 2,5 95,1 96,9
STAN.-KOM. DEJ. IN UREJ. 10.922 1,8 103,3 98,8
NASELIJ
FINANČNE, TEH. IN POS. 36.509 6,1 101,7 100,7
STORITVE
GOSPODARSTVO 447.751 75,4 96,9 96,8
IZOBRAŽ., ZNANOST, KULTURA 51.317 8,6 100,5 101,5
ZDRAVSTV. IN SOC. VARSTVO 54.431 9,2 101,3 100,6
DRUŽBENOPOL.SKUP. IN ORG. 40.146 6,8 105,0 107,5
NEGOSPODARSTVO 146.097 24,6 102,0 102,3
PODJETJA IN DRUGE 593.848 100,0 98,1 98,0
ORGANIZACIJE
-----------------------------------------------------------------------------
Vir: Statistični urad Republike Slovenije in RZZ, CS, anketa LP-ZAP (načrt), marec 1996
------------------------------------------------------------
ZAPOSLENOST
OBMOČNA 1995 (realizacija) NAČRT
ENOTA povp. delež indeks indeks
štev. (%) 95/94 96/95
------------------------------------------------------------
CELJE 54.712 9,2 98,0 96,6
KOPER 39.077 6,6 99,3 97,3
KRANJ 59.908 10,1 98,7 95,7
LJUBLJANA 202.575 34,1 99,3 99,1
MARIBOR 83.788 14,1 95,2 98,3
M.SOBOTA 31.084 5,2 98,4 96,9
N.GORICA 29.239 4,9 98,1 98,4
N.MESTO 31.349 5,3 95,1 97,1
SEVNICA 17.738 3,0 97,8 96,9
VELENJE 44.377 7,5 98,5 100,1
------------------------------------------------------------
SLOVENIJA 593.847 100,0 98,1 98,0
------------------------------------------------------------
Vir: Statistični urad Republike slovenije in RZZ, CS, anketa LP-ZAP (načrt), marec 1996
Izobrazbena struktura zaposlenih v anketiranih podjetjih in organizacijah je bila decembra 1995 naslednja: I. in II. stopnjo izobrazbe je imelo 27,5 % zaposlenih, III./IV. stopnjo 31,4 %, V. stopnjo 24,5 % ter VI. in VII. 16,6 % zaposlenih. Po načrtih zaposlovanja se bo delež zaposlenih s I. in II. stopnjo izobrazbe zmanjšal (za 1,0 %), nespremenjeni bodo ostali strukturni deleži zaposlenih s III., IV. in V. stopnjo izobrazbe, povečal pa se bo delež zaposlenih s VI. in VII. stopnjo izobrazbe (za 0,9%).
Število vseh napovedanih potreb po delavcih in pripravnikih za leto 1996, ki so jih v anketi specificirali, je nižje kot je bila napoved za leto 1995. Skupno je načrtovanih 17.433 potreb (za leto 1995 20 tisoč potreb), od tega 12.397 v gospodarstvu (71 %) in 5.036 v negospodarstvu (29 %). V to število seveda niso vključene napovedi potreb, ki bodo nastale medletom zaradi fluktuacije.
V letošnjih načrtih znaša delež potreb za določen čas 62 % (v gospodarstvu 68 % in 45 % v negospodarstvu). V letošnjem letu bo po predvidevanjih podjetij in organizacij število zaposlitev za določen čas nekoliko manjše v negospodarstvu in večje v gospodartsvu kot smo jih dobili v napovedih za leto 1995.
Napovedi o zaposlovanju pripravnikov in lastnih štipendistov v letošnjem letu so prav tako nekoliko nižje od napovedi za leto 1995. Od vseh zaposlitev je petina načrtovanih zaposlitev pripravnikov ali 3,5 tisoč pripravniških mest; 1,4 tisoč ali 8 % vseh zaposlitev je namenjenih za lastne štipendiste.
Po izobrazbeni strukturi načrtovanih potreb po zaposlitvah je delež potreb po I. in II. stopnji zahtevnosti 24 %, po III. in IV. stopnji 30 %, po V. 18 %, po VI. 10 % in po VII. 18 %.
V letu 1995 je gospodarstvo prijavilo 85 %, negospodarstvo pa 15 % vseh potreb. Največ potreb je bilo februarja in marca ter septembra in oktobra, kar hkrati kaže na sezonsko gibanje povpraševanja. Potrebe za določen čas so predstavljale 62,6 % od vseh, večina med njimi pa se je nanašala na zaposlitev do 6 mesecev. Zaposlitve za določen čas so bile pogosteje namenjene delavcem z nižjimi stopnjami izobrazbe in pripravnikom.
Aktualnost problemov v gospodarstvu in negospodarstvu se zrcali tudi v strukturnih spremembah načrtovanih potreb za letošnje leto v primerjani z načrtom za leto 1995.
Večje zmanjšanje povpraševanja v letošnjem letu je pričakovati v okviru ožjih poklicnih skupin: lesarji, obdelovalci kovin, mehaniki in strojniki, elektrikarji, kemiki, gumarji, izdelovalci oblačil, obutve in usnjene galanterije.
Anketni podatki tudi kažejo, da bo letos največje povpraševanje po ekonimistih, pravnikih in administratorjih ter njim sorodnih poklicev. Izrazitejše bo povpraševanje tudi po: geodetih, trgovcih, vzgojiteljih in učiteljih.
*Širše poklicne skupine so povzete po Šifrantu poklicev, dec 1984; (gre za interne opredelitve 15 širših poklicnih skupin, katerih vsebina se nanaša na dejavnost, ki jo je mogoče opravljati z določeno kvalifikacijo oziroma strokovnim naslovom).
Napoved za letošnje leto je 13.586 presežnih delavcev ter je manjša od lanske (15 tisoč presežnih delavcev). Gospodarstvo za leto 1996 napoveduje nadaljnih 13,2 tisoč presežnih delavcev. Delež industrije v napovedanih presežnih delavcih je 67 %. Sledita ji gradbeništvo in trgovina.
Med vsemi presežki so podjetja in organizacije napovedale tudi 8,7 tisoč presežnih delavcev, ki bodo v letu 1996 ostali brez zaposlitve (delavci na čakanju do odpusta in zaradi uvedbe stečaja ali postopka prisilne poravnave*). V odkrito brezposelnost bo prešlo predvidoma še bistveno več presežnih delavcev kot kažejo anketni podatki, saj večina podjetij, ki so v izrazitih ekonomskih težavah, ta anketa sploh ni odgovorila (npr. TAM). Ocenjujemo, da bo v letošnjem letu ta priliv na ravni dejanskega medletnega priliva leta 1995, tj. med 16 in 17 tisoč delavci. Te lahko obravnavamo kot napovedani priliv v brezposelnost v letu 1996. Navedena napovedi iz ankete dajejo sklepati, da bo ta problematika v letu 1996 podobna kot v letu 1995, dejanski obseg odpuščanja pa je težko napovedati, saj bo odvisen tudi od ukrepov za sanacijo posameznih podjetij oziroma gospodarskih panog, ki se bodo izvajali na ravni države.
Regijska porazdelitev predvidenih presežkov delavcev pa na drugi strani kaže, da bo ta problematika najbolj pereča na območju štirih enot RZZ: Ljubljana, Kranj, Maribor in Celje.
----------------------------------------------------------
PRESEŽKI od skupaj
Območna čakanje stečaj
enota na delo prisilna
štev. v % štev. v % poravnava
-----------------------------------------------------------
Celje 1.853 13,6 1.138 13,9 17
Koper 471 3,5 266 3,2 39
Kranj 2.444 18,0 1.786 21,8 50
Ljubljana 3.177 23,4 2.134 26,1 88
Maribor 1.879 13,8 1.233 15,1 68
Murska 566 4,2 313 3,8 124
Sobota
Nova Gorica 505 3,7 272 3,3 88
Novo mesto 608 4,5 507 6,2 1
Sevnica 831 6,1 270 3,3 -
Velenje 1.252 9,2 272 3,3 7
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ 13.586 100,0 8.191 100,0 482
-----------------------------------------------------------
*Opomba: 482 delavcev bo po napovedi ostalo v letu 1996 brez zaposlitve zaradi uvedbe stečaja ali postopka prisilne poravnave po 51. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
V zvezi s prisilno poravnavo je Ustavno sodišče RS dne 7.12.1995 odločilo, da se določbe 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, o ukrepa prenehanju delovnega razmerja kot ukrepa zaradi finančne reorganizacije ne sme uporabljati, dokler ne stopijo v veljavo zakonske določbe o posebnih pravicah delavcev, napovedane v drugem odstavki 8. člena zakona O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI.
Po zbranih napovedih bo izobrazbena struktura presežkov podobna kot v preteklih letih; slaba polovica med njimi bo s I. in II. stopnjo izobrazbe, 29 % s III. in IV. stopnjo, preostala dobra petina pa s srednjo, višjo in visoko izobrazbo.
V letošnjem letu bodo presežke delavcev anketirana podjetja in organizacije razreševale na naslednje načine: čakanje na delo do odpusta (60 %), preusposabljanje in prezaposlovanje v okviru podjetja ali druge organizacije (31 %), stečaj/prisilna poravnava (4 %), dokup zavarovalne dobe (3 %) in dodatne pomoči pri samozaposlitvi (2 %). Želja po razreševanje s strokovno in finančno pomočjo RZZ so podjetja in organizacije izrazile za 6,7 tisoč presežnih delavcev oziroma 49 % od vseh napovedanih presežkov.
Na razmere v zaposlovanju v letu 1996 na svoj način kažejo tudi rezultati poslovanja po zaključnih računih leta 1995.
Čisto izgubo je v letu 1995 ugotovilo 29,5 % vseh obravnavanih gospodarskih družb. Pri izgubarjih je bilo zaposlenih 169.481 delavcev, 35,7 % vseh. Tudi med izgubarji po številu prevladujejo majhne gospodarske družbe, 92,7 % vseh izgubarjev, po znesku izgube pa velike gospodarske družbe; 292 velikih gospodarskih družb izkazuje 62,7 % celotne čiste izgube. V seznamu večjih izgubarjev (znesek čiste izgube večji od 500 mio SIT) je 56 takih, ki so izkazali 44,4 % celotne čiste izgube. Od teh pa je kar 24 gospodarskih družb imelo izgubo večjo od 1 milijarde tolarjev.
Sanacija izgubašev, privatizacija ter tehnološko in proizvodno prestrukturiranje, bodo očitno tudi v letu 1996 osrednji procesi znotraj slovenskega gospodarstva. Takšno izhodišče pa ne daje upati, da se bo problem brezposelnosti v letu 1996 zmanjšal.
Kratkoročni razvojni dokumenti za leto 1996 predvidevajo podobno gospodarsko rast kot je bila dosežena v letu 1995. Ob tej predpostavki lahko pričakujemo podoben obseg tekočega povpraševanja in podobne razmere v zaposlovanju kot v letu 1995. Če k temu dodamo še oceno podobnega priliva presežnih delavcev v odkrito brezposelnost, oceno o približno enako velikem prilivu iskalcev prve zaposlitve in oseb po izteku zaposlitve za določen čas, potem lahko tudi za obseg registrirane brezposelnosti predvidevamo, da se bo gibala na ravni iz leta 1995. Ocenjujemo, da se bo v letu 1996 povprečna mesečna brezposelnost gibala okrog 120 tisoč oseb (v letu 1995 je bilo letno povprečje registrirano brezposelnih 121,5 tisoč oseb, ob koncu leta 1995 pa 126,8 tisoč brezposelnih oseb). Njena dejanska raven pa bo, kot rečeno, odvisna tudi od učinkovitosti izvajanja ukrepov politike zaposlovanja in drugih ukrepov, ki bodo usmerjeni zlasti na zmanjšanje pretoka presežnih delavcev v odkrito brezposelnost.
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 22. april 1996